Ob
prvih petkih v mesecu in še posebno v mesecu juniju redno naslavljamo na
evharistično navzočega Gospoda prošnjo: »Upodobi naše srce po svojem svetem
Srcu!« Verjetno dá vsak posameznik nekaj svoje vsebine tej prošnji, saj si vsak
po svoje predstavlja, kaj naj bi to pomenilo. Ima pa ta prošnja tudi nekaj
občega v sebi. »Srce« pomeni človeka, človeka v njegovi celovitosti, človeka,
ki ga je Bog ustvaril po svoji »podobi, kot svojo podobnost« (1 Mz 1,26). Torej
prošnja vsebuje željo, da bi nas (naše srce) Jezus (Jezusovo Srce) čim bolj
oblikoval tako, da bi znali in zmogli v posameznih položajih reagirati, ravnati,
misliti in čutiti tako kot bi On na našem mestu. Trajen izziv za kristjana
namreč ostaja: svoj način razmišljanja oblikovati po Njegovem načinu, svoj
način čutenja čim bolj približati Njegovemu, svoj način govorjenja čim bolj
priličiti njegovemu in si v obnašanju – delovanju čim bolj privzeti Njegov stil
bivanja na zemlji. Ali še drugače: ko s človeškimi očmi spremljamo dogajanje
okoli sebe, vidimo enako zunanjost mi in On, a pomembneje je, ali enako
zaznavamo tudi resničnost, ki je za zunanjostjo.
To
je bilo izhodišče pri nastajanju letošnjih Vrtnic. Vsebinsko pa smo sledili
glavnim pastoralnim poudarkom v tekočem pastoralnem letu. Papež Frančišek ga je
zaznamoval z dvema pomembnima in aktualnima temama. Napovedal je redno sinodo
škofov v Rimu za oktober 2015 o v svetu nadvse pomembni temi družine, kot
stvarjenjsko in tradicionalno (odkar lahko spremljamo zgodovino človeka)
oblikovano iz očeta, matere in otrok, in njenem mestu v evangelizaciji. Dodatno
težo temu vprašanju je postavil s pripravljalno izredno sinodo v oktobru 2014 o
isti tematiki. Drugi papežev poudarek, ki mu v tem letu sledimo, pa je posebna
pozornost na oblikah posvečenega življenja, ki imajo že praktično celotno
zgodovino Cerkve svojevrsten pomen za njeno življenje in pričevanje sredi
sveta. Zato je največ razmišljanj posvečenih nekaterim vidikom »evangelija
družine« in prav tako sklopu premišljevanj o bistvenih vidikih posvečenega
(redovnega) življenja. Vživljali se bomo v Jezusov pogled na obe danosti in
odkrivali njegove poudarke.
Nekaj
preostalih premišljevanj na začetku in koncu meseca pa je posvečenih nekaterim
trenutnim aktualnim dogajanjem v Cerkvi ali v svetu ter želji prodreti v
skrivnost, kako se iz Jezusovega Srca vidi ista resničnost, ki jo sicer lahko
gledamo in o njej poslušamo po medijih, ki poročajo o dogajanju.
Vsako
premišljevanje pa ima najprej željo, da vsakega osebno spodbudi k razpolaganju
svojega srca, da bi ga Jezusovo Srce konkretno oblikovalo po
Ni komentarjev:
Objavite komentar