torek, 30. junij 2020

30. Sveta Evharistija, največji dar Jezusovega Srca

Prišli smo do zadnjega dne letošnjih vrtnic. Ustavljali smo se ob mislih, zgledih in pričevanjih svetnikov, ki so s pomočjo Svetega Duha na izreden način prodrli v skrivnost svete Evharistije. V njej so okušali globino Kristusove ljubezni do nas. Lahko rečemo, da se nam v Evharistiji najbolj približa in razodeva neizmerna ljubezen presvetega Jezusovega Srca.
Božja ljubezen je dosegla svoj vrh v Jezusovi daritvi na križu. Simbol te ljubezni je Jezusovo prebodeno srce. Apostol Janez v evangeliju na izredno slovesen način pripoveduje, kako je vojak s sulico prebodel stran in s tem tudi srce že mrtvega Odrešenika. Tedaj sta pritekli kri in voda. Kri je simbol svete Evharistije. Zato je sveta Evharistija dar Kristusovega Srca. Jezus v Evharistiji podarja Cerkvi samega sebe in vso svojo ljubezen.
Cerkev je po besedah sv. Janeza Pavla II. »nenehno zazrta k njenemu Gospodu, navzočemu v oltarnem zakramentu, v katerem odkriva polno uresničenje njegove brezmejne ljubezni« (CE 1,2). Cerkev je prejela Evharistijo od Jezusovega Srca kot »najbolj vzvišeni dar, saj je Evharistija dar njega samega, njegove osebe v njegovi sveti človeškosti in tudi njegovega odrešenjskega dela« (CE 11,2). V Evharistiji bo Srce Jezusovo živelo in ljubilo ljudi do konca sveta. Lahko rečemo: Evharistija je v Cerkvi naprej živeči Kristus v trenutku svoje največje ljubezni do človeštva. Zato velja: Sveta Evharistija nam na najbolj oprijemljiv in najbolj človeški način, zakramentalni način, približa skrivnost Božjega Srca, skrivnost največje ljubezni, ki gre do te stopnje, da se nam daje celo v duhovno hrano in pijačo.
Tako je sveta Evharistija dar Jezusovega prebodenega, a zdaj poveličanega Srca, vrh njegove ljubezni do nas. Vedno znova se pri obhajanju Evharistije uresničujejo Jezusove besede: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá svoje življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Po Evharistiji nam Jezus razodeva in podarja notranje bogastvo svojega Srca, svojo neizmerno ljubezen. V Evharistiji se nam najbolj nazorno in konkretno, v našem času in prostoru, razodeva, da je Bog ljubezen.
Vedno znova v veri okušamo, da nas Jezus neizmerno ljubi. Vsak dan se iz ljubezni do svojega nebeškega Očeta in do nas daruje po vsem svetu na mnogih oltarjih pod podobo kruha in vina. Če se v to poglabljamo, v nas raste upanje v končno zmago Cerkve in Kristusa v njej. Zato številne daritve Božjega Jagnjeta, ki imajo neskončno vrednost, ne morejo biti brez sadu. Peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala. Velja tudi Marijina napoved v Fatimi: »Moje brezmadežno Srce bo zmagalo.« Zmagalo bo hkrati s presvetim Kristusovim Srcem.
Evharistično Srce Jezusovo,
usmili se nas.