sreda, 30. junij 2021

30. PRAVITE, DA STE BILI SLOVENCI DOBRI

Lansko leto je minilo 75 let od največje tragedije slovenskega naroda v vsej zgodovini, pomor več kot deset tisoč zavednih Slovencev in Slovenk, ki jih je izvršila tedanja komunistična oblast oziroma njena vojska pod vodstvom maršala Tita in s podporo ter izdajstvom tedanjih angleških sil pod vodstvom Winstona Churchilla. V več kot 700 doslej odkritih jamah po vsej Sloveniji, od Teharij in Hude jame, do rudniških jam Brnice pri Hrastniku in Zagorja, od krškega polja in Kočevskega roga, pod Macesnovo gorico, do škofjeloških bregov, Lajš ter kraških brezen in vrtač, čaka vstajenja dan na tisoče nepokopanih žrtev revolucionarnega nasilja, fantov in deklet, očetov in mater, celih družin tudi še z nerojenimi in majhnimi otroki pa vse do ostarelih članov družin. Vsaj enkrat letno se jih spomnimo z različnimi spominskimi slovesnostmi in mašami. Ko sem razmišljal o vsebini letošnjih vrtnic, se mi je utrnila misel, da ne smemo pozabiti, pustiti vnemar teh pričevalcev naše vere, saj so izgubili svoja življenja ali bili mučeni zato, ker so bili verni kristjani in zavedni Slovenci. V roke mi je prišlo razmišljanje, ki ga je za spominsko slovesnost na Teharjah leta 2012 napisala zgodovinarka Helena Jaklitsch, sedanja ministrica za Slovence po svetu. Takole je zapisala:

»Francoski jezuit p. Jaquinot je leta 1949 zapisal: 'Pravite, da ste bili Slovenci dobri. Verjamem vam, čeprav ne poznam niti trohice vaše zgodovine. Toda verjamem vam, ker sicer ne bi bili vredni tako velike svetniške žetve, kot jo žanjete danes. Bog daje milost mučeništva le kot najvišjo nagrado za dolgo zvestobo. Ali ste imeli kaj mučencev v zgodovini? Sedaj jih imate! Ne enega, ne dva, v stotnijah polnijo nebo kot krasni sadovi dolge zvestobe ljubezni. Dobili ste narodne priprošnjike pri Bogu. Oh, kako jih boste še potrebovali. Prišli bodo dnevi, ko vaš narod ne bo tako dober, ko ne bo tako zvest, ko ne bo v stanju roditi svetnikov. Takrat jih boste imeli, te svoje svetnike kot vašo veliko narodno rezervo, da bodo za vaš narod prosili in ga izvlekli iz težav.«

»Oh, kako jih boste še potrebovali. Prišli bodo dnevi, ko vaš narod ne bo tako dober, ko ne bo tako zvest, ko ne bo v stanju roditi svetnikov.« Kako zelo se uresničujejo te preroške besede francoskega jezuita, ko je naš narod še naprej in še bolj razklan, kot je bil z revolucijo 1941. Leta.

»Takrat jih boste imeli, te svoje svetnike kot vašo veliko narodno rezervo, da bodo za vaš narod prosili in ga izvlekli iz težav.« Kako hudo bi se pregrešili proti njim, če bi pozabili nanje, če se jih sedaj ne bi spomnili po tolikih letih pozabe in molka, če te svetnike ne bi prosili kot veliko narodno rezervo, naj naš narod izvlečejo iz teh težav. Če jih ne bomo priznali za svoje in jih prosili za pomoč, je tudi ne bomo vredni in je tudi ne bomo dobili.

Helena Jaklitsch je svoje razmišljanje sklenila takole: »In ko se me že skoraj loti obup, se spomnim besed, izrečenih toliko let nazaj. Da, ni se nam treba bati, saj imamo tisoče priprošnjikov, ki so dali življenje za Boga in za našo domovino. Ni se nam treba bati, saj v moči njihove priprošnje zmoremo vztrajati v delu za skupno dobro in ohranjanje naše slovenske zavesti. Zares Adamov greh je bil potreben, beremo na velikonočno vigilijo. Zares, smrt mnogih Slovencev je bila potrebna, da lahko v njihovi moči in podpori upamo in verjamemo v našo skupno prihodnost. Iz hladnega umora, hlepečega po oblasti, se je torej rodilo dobro. Rodil se je svetal zgled, rodila se je milost svetih … Zato sem hvaležna za vsakega, ki je za nas dal življenje.«

SLOVENSKI MUČENCI

 

GOMILŠEK Franc (1872-1943), r. Krčevina pri Ptuju (Apostol Jezusovega srca Franc Saleški Gomilšek, Maribor, Slomškova založba 2006.

GROZDE Lojze (1923 Zgornje Vodale pri Tržišču na Dol. -1943 Mirna na Dol.) (Palme mučeništva: PM, str. 376).

JANŠA Janez (1927-?) (oče Janeza Janše) (Janša Janez: Okopi, Ljubljana, MK 1994 in Google).

JERMAN FRENK, govor sina Marka Jermana na spominski slovesnosti v Teharjah, oktober 2020.

KAPŠ Stanislav (Stanko Kapš: V imenu ljudstva, Lj. Družina 2003).

KAVČIČ Julijana-Snopkova mama (Petauer Branko: Slovenski pričevalci vere, Ljubljana 2016).

KERN FRANC (1917 Praprotna polica-Velesovo – 21. 4. 1944 Sadinja vas) (PM).

KOZINA, družina Kozina (knjiga: Gatti Daniele: Dvoje sanj Marije Kozina, Nazarje, Samostan Brezmadežne sester klaris, 2015).

KRAGELJ Jožko (1919-2010),  r. Modrejce pri Mostu na Soči (Primorski duhovniki) (Kragelj Jožko: Moje celice, Ljubljana, Družina 1990).

LENIČ Stanislav, škof, V blagor Gospodove črede, dr. Stanislav Lenič, Patricija Haler, Janez Žakelj, David Smukovič; Cerkev na zatožni klopi, str. 168 in Žakelj Janez: Stanislav Lenič in njegov čas, Ljubljana, Salve 2011.

MARC Ljubo (1920 Ljubljana - 2010 Bilje) ( Primorski duhovniki, str. 143) (Marc L.: Črepinje).

OPEKA Alojz (1913-2006) (Google).

PAHULJE Franc (1906-1965) (Černe Olga: Duhovnik Franc Pahulje, Dolenja vas, Župnijski urad 2007).

ANTON POLDA (1916 Krnica pri Zg. Gorjah – 1945 na begu iz Teharij) (PM).

POTOKAR Ferdinand (1911-1942),  r. Brezno – Dol pri Hrastniku (sedaj Sv. Jedrt nad Laškim) (PM).

PUNCER Franc (1916-2008) (Puncer Franc: Duhovnik v taborišču smrti, Celje, MD, 1991).

RANT Alojz (Rant Alojz: Od sodnika do župnika, Godešič, samozal. I. Igličar 2008.

RAZTRESEN Janez (27. 3. 1895 Šentjošt nad Horjulom - 22. 7. 1942 Maverlen) (PM).

SODJA Franc (1914 Boh. Bistrica -15. 7. 2007 Toronto) (Pred vrati pekla).

TERČELJ Filip (1892-1946), r. Grivče nad Ajdovščino (PM, str. 266) (Petauer Branko: Slovenski pričevalci vere).

TURK Viktor (13. 10. 1891 v župniji Dol. Toplice) – 24. 10. 1943 Grčarice) (PM).

URŠIČ Pavel (arhiv Uršič Pavel).

VEIDER Janez (1896-1964), r. Loka pri Mengšu (Cerkev na zatožni klopi, Lj. 2005, str. 411).

VOVK Anton, škof, (1900-1963),(Cerkev na zatožni klopi, str. 699 in Pust Anton: Božji služabnik Anton Vovk, Ljubljana, Družina 2002.

ZAJC Milan (1925-2013), roj. Veliki Gaber na Dolenjskem (Google).

ZAVRŠNIK Izidor (1917-1943), (Petauer: Slovenski pričevalci vere).

ZDEŠAR Janez (Zdešar Janez: Spomini na težke dni, Ljubljana, Družina 2005).

Literatura

Apostol Jezusovega srca Franc Saleški Gomilšek, Maribor, Slomškova založba 2006.

Beg iz žrela smrti, zapisal V. Ž., Grosuplje, maj 2009.

Ceglar Ludovik: Nadškof Vovk in njegov čas 1900-1963, I. do IV. del, Mohorjeva družba Celovec 1993-1998.

Černe Olga: Duhovnik Franc Pahulje, Dolenja vas, ŽU 2007.

Dragar Milanka: Sem Lojze Grozde, Ljubljana 2013, Dragar d. o. o.

Gatti Daniele: Dvoje sanj Marije Kozina, Nazarje, Samostan Brezmadežne sester klaris 2015.

Griesser-Pečar Tamara: Cerkev na zatožni klopi, Ljubljana, Družina 2005.

Griesser-Pečar Tamara: Stanislav Lenič, Mohorjeva družba v Celovcu 1997.

Janez Pavel II., Razmišljanja ob litanijah Srca Jezusovega, Ljubljana 1991.

Janša Janez: Okopi, Ljubljana, Mladinska knjiga 1994.

Kapš Stanko: V imenu ljudstva, Ljubljana, Družina 2003.

Kragelj Jožko: Moje celice, Ljubljana, Družina 1990.

Kralj Jerman Lučka: Hočem živeti!, Godovič, samozal. 2018.

Kužnik Jože: Kraljica mučencev, Ljubljana, Družina 2006.

Marc Ljubo: Črepinje, Celje, Gorica, Mohorjeva družba 1994.

Mikola Milko, Sodni procesi na Celjskem 1944 – 1951, Celje 1995.

Mikola Milko, Rdeče nasilje, Represija v Sloveniji po letu 1945, Celjska Mohorjeva

družba 2012.

Opeka Pedro: Bojevnik upanja, Celje, Mohorjeva družba 2006.

Palme mučeništva, Celje, Mohorjeva družba 1994.

Petauer Branko: Slovenski pričevalci vere, Ljubljana, Salve 2016.

Primorski duhovniki: kulturni delavci 20. stol.., Vipava, samozal. 2002.

Puncer Franc: Duhovnik v taborišču smrti, Celje, Mohorjeva družba 1991.

Pust Anton: Božji služabnik Anton Vovk, Ljubljana, Družina 2002.

Rant Alojz: Od sodnika do župnika, Godešič, samozal. 2008.

Sodja Franc: Pred vrati pekla, Buenos Aires, Baragovo misijonišče 1986.

Strle Anton, Lojze Grozde, Mladec Kristusa Kralja, Naši vzori 1, Ljubljana 1944.

Vovk Anton, V spomin in opomin, Ljubljana, Družina 2003.

Zbornik župnije Stara Loka: A glej, na tem polju je obrodil stoteren sad, Stara Loka, Salve 2015.

Zdešar Janez: Spomini na težke dni, Ljubljana, Družina 2005.

Žakelj Janez: Stanislav Lenič in njegov čas, Ljubljana, samozal. 2011.