Že pred sv. Pijem X., ki je leta 1905 izdal odlok o pogostnem obhajilu, so svetniki pogostno obhajilo zelo priporočali.
Sv. Janez Vianney je vabil: »Hodite torej k obhajilu, otroci, hodite k Jezusu z ljubeznijo in zaupanjem! Hodite se hranit z njim, da boste živeli zanj! Ne recite, da imate preveč dela. Mar ni Božji Odrešenik rekel: 'Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.' Bi se mogli upirati vabilu, tako polnemu nežnosti in prijateljstva? – Ne recite, da ga niste vredni! Res ga niste vredni, a ga potrebujete. Če bi naš Gospod imel pred očmi našo vrednost, ne bi nikoli ustanovil svojega lepega zakramenta ljubezni, kajti nihče na svetu ga ni vreden, ne svetniki ne angeli ne nadangeli, niti Devica Marija – pač pa je imel pred očmi naše potrebe.
Ne recite, da ste grešniki, da ste preveč bedni in da se zato ne upate približati. Prav rad bi vedel, če bi rekli tudi, da ste preveč bolni, da bi si upali poklicati zdravnika!«
»Vsak dan se moramo truditi, da bi bili vredni prejeti našega Gospoda. Kako bi morali biti ponižani, ko vidimo, da drugi gredo k sveti mizi, mi pa ostajamo negibni na svojem mestu! Kako srečen je angel varuh, ki pelje lepo dušo k svetemu obhajilu! V prvi Cerkvi so prejemali obhajilo vsak dan. Ko so se kristjani ohladili, so telo našega Gospoda nadomestili z blagoslovljenim kruhom; to je hkrati tolažba in ponižanje. To je res blagoslovljeni kruh, ni pa telo in kri našega Gospoda!«
Sv. Janez Bosco se je trudil za pogosto sv. obhajilo. Zbrano in dejavno sodelovanje pri sv. maši in vreden prejem sv. obhajila je imel za najuspešnejše vzgojno sredstvo. Vsem svojim gojencem je priporočal, naj bodo v takšnem stanju, da bodo lahko vsak dan šli k obhajilu. Zavzemal se je tudi za zgodnje sveto obhajilo, da Gospod prevzame srca, preden jih greh opustoši. Da bi obvaroval svoje gojence pred božjeropnim obhajilom, jim je na pretresljiv način razlagal posledice nevrednega obhajila. Bil je zato vedno na razpolago za spoved.
Sv. Terezija Deteta Jezusa je zapisala o evharističnem Jezusu: »Ne prihaja dan na dan iz nebes na naše oltarje, da bi ostajal v zlatih ciborijih, temveč da bi našel na zemlji druga nebesa, ki so mu neskončno ljubša od prvih – nebesa moje duše, ustvarjene po njegovi podobi, živi tempelj Presvete Trojice.«
Sv. Favstini Kowalski je Jezus naročal: »Moja hči, ne opuščaj svetega obhajila, razen takrat, ko si prepričana, da si zelo grešila. Sicer pa naj te ne zadržuje noben dvom pred združitvijo z menoj v moji skrivnostni ljubezni. Tvoji mali prestopki izginejo v moji ljubezni kakor slama, vržena v velik ogenj. Vedi, da me zelo žalostiš, če me ne prejemaš pri svetem obhajilu.«
Evharistično Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar