sreda, 03. junij 2020

3. Fatimska pastirčka pri skritem Jezusu


Letos, 20. februarja, je minilo sto let od časa, ko je nebeška Gospa prišla po drugega od treh fatimskih pastirčkov in ga odvedla v nebesa. To je bila najmlajša fatimska vidkinja sv. Jacinta Marto. Pridružila se je svojemu bratu sv. Frančišku, katerega stoletnico smrti smo obhajali lansko leto. Vsem trem pastirčkom je Marija obljubila, da bodo prišli v nebesa. Mala Jacinta zasluži, da jo uvrstimo med evharistične svetnike. To velja tudi za njenega brata sv. Frančiška Marto. Oba je med svetnike v imenu Cerkve prištel papež Frančišek na fatimski dan, ob stoletnici fatimskih dogodkov, 13. maja 2017 v Fatimi. Oba je družila izredna ljubezen do Jezusa pod podobo kruha.
Govorila sta o skritem Jezusu. Zakaj ta naziv? Za praznik sv. Rešnjega telesa je Jacinta v zgodnji otroški dobi imela pripravljene cvetne lističe, da jih bo v procesiji potresala pred Jezusa. V svoji otroški preprostosti je pričakovala, da bo Jezusa videla kot človeka. Ker ga ni videla, so cvetni lističi ostali v njeni košarici. Sestrična Lucija jo je pozneje poučila, da je Jezus v hostiji skrit, zato ga ni mogoče videti. Od takrat naprej sta Jacinta in Frančišek govorila o skritem Jezusu pod podobo kruha in ga pogosto obiskovala v farni cerkvi.
Jacinta je povedala: »Rada bi bila dolgo sama, da bi govorila s skritim Jezusom.« Ob neki priložnosti je dejala sestrični Luciji: »Ne vem, kako to, našega Gospoda čutim v sebi. Razumem, kaj mi pravi, čeprav ga ne vidim in ne slišim! A tako dobro je biti z Njim!«
Ko je zbolela, je nekoč naročila Luciji, ki se je odpravljala v šolo: »Poslušaj! Reci skritemu Jezusu, da ga imam zelo rada, da ga zelo ljubim.« Drugikrat je rekla: »Reci Jezusu, da mu pošiljam veliko ljubečih pozdravov.«
Včasih, ko se je Lucija vračala iz cerkve in svojo bolno sestrično mimogrede obiskala, jo je ta vprašala: »Si šla k obhajilu?« Če ji je Lucija pritrdila, jo je prosila: »Stisni se prav tesno k meni, ker imaš v svojem srcu skritega Jezusa.« Kakšna vera in ljubezen te male deklice!
Nekoč je Lucija nesla Jacinti podobico s kelihom in hostijo. Prijela jo je, poljubila in žareča od veselja rekla: »To je skriti Jezus! Tako ga imam rada! O, ko bi ga mogla prejeti v cerkvi! Ali je tudi v nebesih obhajilo? Če je, bom šla vsak dan. O, ko bi mi angel spet prinesel sveto obhajilo v bolnišnico [kakor ga je prinesel pri tretjem prikazanju]! Kako bi bila zadovoljna!«
Tudi Frančišek je zelo rad obiskoval skritega Jezusa v cerkvi in se je tam dolgo pogovarjal z njim. Ko je bil bolan in ga je Lucija na poti iz šole obiskala, ji je včasih naročil: »Pojdi v cerkev in izroči moje pozdrave skritemu Jezusu! Najbolj me boli, da nič več ne morem toliko časa preživeti pri skritem Jezusu.«
Evharistično Srce Jezusovo,
usmili se nas.

Ni komentarjev:

Objavite komentar