petek, 22. junij 2018

22. Križ je pot do vseh kreposti (sv. Tomaž Akvinski)[1]



Središče kristjanovega življenja je Jezus Kristus. O njem pričuje Sveto pismo, zlasti evangeliji in ostali spisi Nove zaveze. Tu ga spoznavamo v njegovih besedah in v zgledu njegovega  življenja. Središče pa je Kristusov tihi pouk s križa, na katerem je zmagal: treba je nanj gledati s srcem, da ga razumemo. Sveti Tomaž Akvinski, eden največjih teologov Cerkve, je črpal svoj navdih iz pogleda na Križanega. Takole nas nagovarja:
Ali je Božji Sin moral za nas trpeti? Da. Njegovo trpljenje je bilo potrebno z dveh vidikov: kot zdravilo zoper greh in kot zgled za ravnanje. Kristusovo trpljenje je bilo predvsem zdravilno. V njem je naše zdravilo zoper vse zlo, v katerem se znajdemo zaradi svojih grehov.
Prav tako koristen je njegov zgled. V Kristusovem trpljenju je namreč moč za usmeritev vsega našega življenja. Kdor hoče popolno živeti, naj zaničuje, kar je zaničeval Kristus na križu, in želi, kar je on želel. Križ je pot do vseh kreposti.
Če iščeš ljubezen, se spomni: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo za svoje prijatelje da svoje življenje. Tako je ravnal Kristus na križu. Če je torej on dal svoje življenje za nas, ne sme biti tudi nam nobena žrtev zanj prevelika.
Kdor išče zgled potrpežljivosti, bo odličnega našel na križu. Potrpežljivost je velika v dveh primerih: če kdo prenaša velika nasprotovanja, kadar se jim ne more izogniti, ali pa če se tem ne izogne, čeprav bi se jim mogel.
Zgled obojne potrpežljivosti nam je dal Kristus na križu. Kajti ko je trpel, ni pretil. V smrt so ga peljali kakor jagnje in ni odprl ust. Velika je torej Kristusova potrpežljivost na križu: Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa. Ta je namesto veselja, ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ.
Če iščeš zgled ponižnosti, glej Križanega: Bog je hotel biti sojen pod Poncijem Pilatom in umreti.
Če iščeš zgled pokorščine, hodi za njim, ki se je pokoril Očetu do smrti: Kakor je namreč po nepokorščini enega človeka (namreč Adama) množica postala grešna, tako bo tudi po pokorščini enega množica postala pravična.
Če hočeš najti pravi odnos do zemeljskih stvari, hodi za njim, ki je kralj kraljev in Gospod gospodov, v katerem so skriti vsi zakladi modrosti in vednosti. Na križu je nag, zasmehovan, opljuvan, pretepen, s trnjem kronan, napojen s kisom in žolčem.
Ne navezuj torej svojega srca na oblačila in bogastvo, kajti razdelili so si moja oblačila; ne na časti, ker je skusil sramotenje in udarce; ne na dostojanstva, kajti spletli so krono iz trnja in mi jo dali na glavo, ne na ugodja, ker so me v moji žeji napajali s kisom.


[1] Sv. Tomaž Akvinski (ok. 1225–1274), učenec sv. Alberta Velikega, najodličnejši zastopnik sholastične filozofije, veliki učitelj teologije – Iz spisov sv. Tomaža Akvinskega, duhovnika (VI., O veri)