nedelja, 30. junij 2019

30. Naj zmaguje vera zaupanja

Upanje, ki ne razočara, nam je podarjeno v Jezusu Kristusu. On je premagal smrt in zlo s svojim vstajenjem: Kristus je naše Upanje! Na njem moremo graditi resnično civilizacijo upanja in zaupanja: še več - civilizacijo ljubezni!

Pomanjkanje zaupanja je nehvaležnost – morda nezavedna – prav gotovo pa je pomanjkanje preprostosti.
Svetniki niso tako živeli. Bodite otroci, zaupljivi, živite zaupanje; to je glavni temelj moči in vitalnosti. Nič vas ne bo ustavilo. Ne godrnjate vedno nad svojimi bedami, naj vas to ne zaduši … uporabite jih tudi za slavo. Naravno je, da jih imate … Vedno nas bodo spremljale majhne slabosti … pomanjkljivosti, napake … vrzite jih v prepad njegovega Srca. Jezus bo iz tega naredil motiv, da vam da več moči.
Ali veste, kaj je Odrešenik vprašal sv. Hieronima? »Hieronim, Hieronim, nekaj mi daj!«
»Toda, Gospod, ali ti nisem že vsega dal? ... Pripada ti moje življenje, predal sem ti svoje dobrine; vzemi vse, Gospod – moje moči, mojo ljubezen … vse je zate.«
»Hieronim, Hieronim, nekaj si zadržal zase … nisi mi dal tistega, kar želim.«
»Kaj torej želiš, Gospod?«
»Hieronim, daj mi svoje grehe …«
Dajte mu tudi vi svoje grehe in mu recite: »Glej, Učitelj, vzemi … Pridi tvoje kraljestvo!«
Imeti moramo krila in ne živeti kot krti, pod zemljo, brez luči … Jezus vas pozna bolje, kot poznate vi sami sebe; vi sebe vidite brez napak … On jih vidi tisoč! Pozna vas do dna in vas je sprejel takšne kot ste. S sveto Malo Terezijo se mu zahvalite za svojo slabost.
Jezus vas ljubi brez iluzij: ljubi vas uboge, kajti kot Bog pozna vso razsežnost in število vseh vaših bed, ljubi vas bolj, kot kakršno koli bitje, vam odpušča z večjo lahkoto, ker vas bolje pozna in vidi, skupaj z vašimi slabostmi, vašo željo, da bi ga radi ljubili. Verujete to, verujte z živo, trdno vero, neomajno vero, ker je to res, nadvse res.
Pozabite torej sami sebe, da bi mogli misliti nanj. »Ukvarjaj se z menoj - pravi Jezus svojemu izbrancu - in jaz se bom ukvarjal s teboj!«
Mnogi pravijo našemu Gospodu: »Poglej to zadevo in to drugo …« In potem, ko so jih vznemirile njihove majhne zadeve, prosijo: »Pridi tvoje kraljestvo! ...«
Ne, ampak začnite tako: »Pridi tvoje kraljestvo, kraljestvo tvoje ljubezni!« in ob tem bo on rekel: »Na to in na ono zadevo bom mislil jaz.«
Imejte takšno gorečnost, od katere boste živeli, brez osebnih zaskrbljenosti. Razširite svoja srca… vstopite v veliko cerkveno sporočilo Jezusovega Srca. Duša se tako ne bo zadušila, ampak bo vse črpala iz tega Srca, kar pomeni - iz izvira usmiljene Ljubezni.
Kako brezskrbno živimo, če se res izročimo Jezusovemu Srcu! Mnogi mislijo, da se je težko rešiti, vendar se nam, po mojem mnenju, zatem ni lahko izgubiti: ker bi bilo treba pobegniti iz tesnega objema Jezusove ljubezni …