Svetniki in svetniško živeči kristjani so najbolj doumeli veličino mašne daritve. Papež sv. Janez Pavel II. je zapisal: »Kristus je tisti, ki daruje Bogu Očetu žrtev samega sebe, svojega telesa in svoje krvi, in s svojo žrtvijo v Očetovih očeh opravičuje vse človeštvo in posredno vse stvarstvo. Ko duhovnik vsak dan obhaja Evharistijo, vstopa v srce te skrivnosti.«
Arški župnik sv. Janez Vianney je najraje govoril o sveti Evharistiji. Pri tem je bil poln hvaležnosti, ljubezni in sreče. Njegov obraz je kar žarel, njegove oči so se svetile in večkrat so mu od ganjenosti pritekle solze iz oči. Nekoč je dejal:
»Vsa dobra dela skupaj ne odtehtajo daritve svete maše, ker so človeška dela, maša pa je Božje delo. Tudi mučeništva ni mogoče primerjati z njo: to je daritev, s katero človek daruje Bogu svoje življenje; maša pa je daritev, s katero Bog daruje človeku svoje telo in svojo kri.«
»Naš Gospod je tu kot žrtev. Bogu zelo prijetna je molitev, ko prosimo Devico Marijo, naj daruje večnemu Očetu svojega Božjega Sina, vsega okrvavljenega, vsega raztrganega za spreobrnjenje grešnikov; to je najboljša molitev, ki jo lahko molimo, kajti vse molitve se opravljajo v imenu in po zasluženju Jezusa Kristusa. Vsakič, ko sem prejel kako milost, sem jo prosil na ta način; nikoli ni bilo zaman.«
Sv. Leopold Mandić je vrednost mašne daritve izrazil takole: »Ko bi mogli videti, kaj se godi na oltarju, bi naše oči ne prenesle sijaja evharistične skrivnosti!« Ker je mašno daritev tako zelo cenil, je moralo biti v najlepšem redu vse, kar je v zvezi z njo. Lepota bogoslužja mu je bila zelo pri srcu. Nadvse vesel je bil slovesnega bogoslužja s petjem. Božja hiša je morala biti lepo okrašena, s svežim cvetjem. Dokler je mogel, je tudi sam rad pomagal pri čiščenju in krašenju cerkve. Natančno se je držal liturgičnih predpisov.
Poljska svetnica in mistikinja s. Favstina Kowalska je v svojem Dnevniku zapisala: »Velika skrivnost se uresničuje pri sveti maši. S kakšno pobožnostjo bi morali poslušati in sodelovati pri tem Jezusovem umiranju! Nekoč bomo spoznali, kaj Bog izvršuje za nas pri vsaki sveti maši in kakšen dar nam v njej pripravlja. Samo Božja ljubezen se je sposobna tako darovati. O Jezus, o moj Jezus, s kako veliko bolečino je prežeta moja duša, ko vidi, s kakšno milino in močjo žubori izvir življenja za vsako dušo. A vendar vidim duše, ki so po lastni krivdi ovenele in usahnile. Moj Jezus, stori, da moč tvojega usmiljenja objame te duše!«
Sveti pater Pij je zelo visoko cenil mašno daritev. Nekemu svojemu spovedancu je rekel: »Ko bi ljudje poznali vrednost svete maše, bi morali priti vsak dan orožniki, da bi skrbeli za red pri cerkvenih vratih zaradi take množice ljudi.«
Evharistično Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar