V Svetem pismu je podoba vode velikokrat navzoča. Lahko je kot studenec, ki oživlja in očiščuje, lahko pa tudi kot izvir, ki daje življenje. Prerok Ezekijel nam slika prizor, ko izpod tempeljskega praga, z desne strani, priteka voda, ki postane reka in oživi mrtvo morje.
Tedaj me je peljal nazaj k tempeljskemu vhodu. In glej: izpod tempeljskega praga je privrela voda, proti vzhodu, ker je bilo tempeljsko pročelje na vzhodni strani. Voda je tekla od spodaj, od desne strani templja, južno od oltarja. Nato me je peljal ven skozi severna vrata; zunaj sva zavila k zunanjim vratom, ki so gledala proti vzhodu. In glej: voda je pritekala od desne strani.(Ezk 47,1-2)
Prerok Jeremija pa Gospoda same označuje kot studenec žive vode in toži, da so ga ljudje zapustili. Vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni;v prah bodo zapisani, kateri odstopajo od tebe, ker so zapustili GOSPODA, studenec žive vode.(Jer 17,13b)
Tudi prerok Joel v prerokbi o mesijanskih časih omenja studenec žive vode, ki bo izviral iz hiše Gospodove. Tisti dan se bo zgodilo: Z gora bo kapljalo sladko vino in s hribov bo teklo mleko. Po vseh Judovih strugah bodo tekle vode, studenec bo izviral iz hiše GOSPODOVE in namakal dolino Šitím.(Jl 14,18)
Smemo reči, da je Gospodova beseda kot studenec žive vode, ki teče, daje življenje in umiva Božje ljudstvo. Lahko pa pod izrazom živa voda razumemo Gospoda Boga samega. Jezus namreč pravi, da bo on dal živo vodo, ki bo postala v človeku studenec tekoč v večno življenje.
Neki ruski svetnik, ki je zelo rad prebiral Sveto pismo je zapisal, da branje Božje besede človeka umiva in očiščuje. To gotovo drži, saj besede Svetega pisma niso samo besede, ki jih beremo marveč besede živega Boga, ki nam jih on sam govori.
Po vsem povedanem je zelo smiselno, da lahko pridemo pred Najsvetejše tudi brat Božjo besedo. Božja beseda nam spregovori in nam pronica v notranjost. Je beseda, ki nas umiva in očiščuje našo notranjost ter nas navdušuje za Božje reči.
Ko beremo Božjo besedo pred Najsvetejšim se znajdemo pred dvojnim studencem milosti. Tudi Najsvetejše nas posvečuje in nam daje moč za dobre odločitve. Taka molitev je kakor potapljanje v vrelce milosti, ki nas osvežujejo vseh naših utrujenosti.
Pomembno je, da se zavedamo, da je branje Božje besede že molitev. To ni kakor drugo branje. Ob prebiranju svetega pisma nam Bog spregovori. Zato bi temu lahko rekli tudi poslušanje besed, ki nam jih govori Bog.
Posebej dragocena molitev pa postane branje Božje besede kadar se spremeni v premišljevanje. To pomeni, da srce posluša besede, kijih Bog govori človeku tako zbrano in se vanje tudi poglablja, da pride do premišljevanja.
Branje se ustavi in beseda, ki je človeka v živo zadela popelje dušo v globlje premišljevanje in nato tudi do sklepov, ki nastanejo kot zaključek takega premišljevanja. Tako srečanje ob tabernaklju je potopitev v žive vode Gospodovih milosti.
Te dušo tako osvežijo in prebudijo ljubezen, da ta z občudovanjem premišljuje o resnicah vere. Življenje, ki izhaja iz Božje besede človeku odpira pogled proti Bogu, da začuti njegovo ljubezen, ki človeka kliče v vedno globlje združenje.
Jezus, ki nam govoriš iz svetega pisma odpiraj nam svoje zaklade in poučuj nas v resnici!
Ni komentarjev:
Objavite komentar