nedelja, 8. junij 2014

8. Skupaj z Jezusom trpeti


Bl. Henrik Suzo (Seuse) (1298–1366), 25. januar
Henrik se je rodil v marcu okoli leta 1298, najbrž v Konstanci ob Bodenskem jezeru. Njegov oče je bil Berg, vitez in visok državni uradnik. Mati je izvirala iz ugledne družine Seuse (latinsko Suzo) in po njej je Henrik prejel priimek. Bila je tiha in prisrčno pobožna, dobra učite­ljica duhovnega življenja, a jo Henrik ni veliko ubogal. Celo kljuboval ji je in ji s tem povzročal veliko trpljenja in bolečine.
Kot trinajstleten mladenič je odšel v sloveči domi­nikanski otoški samostan na Bodenskem jezeru. V sa­mostanu je živel urejeno redovno življenje, a brez prave gorečnosti. Ni delal večjih napak, a srce mu je bilo ne­mirno, saj je jasno čutil, da ga Bog kliče k višjim ciljem.
Ko mu je bilo osemnajst let, je doživel mistično vi­denje. Sam pravi, da je videl »neko bitje brez izrazite podobe, ki pa je vendar imelo v sebi vso radost in je ponujalo užitek vseh lepot. Vse dušne moči mu je na­polnil nebeški okus, in ta mu je ostal še dolgo potem in ga navdajal s silnim hrepenenjem po Bogu.« Tedaj se je Henrik z vsem srcem obrnil k Bogu.
Kmalu zatem mu je umrla pobožna mati. Prikazala se mu je in rekla: »O moj otrok, ljubi Boga in popolnoma mu zaupaj! Ne bo te zapustil v nobeni bridkosti. Glej, jaz sem se ločila od sveta, pa nisem mrtva; večno bom živela pri Bogu.« To ga je spomnilo na bridkosti, ki jih je prizadel materi, ko je ni ubogal. Da bi vsaj nekoliko popravil svoje življenje, se je začel ostro pokoriti, a je omagal zaradi oslabelosti. Toda Bog sam ga je vzel v šolo notranjega trpljenja.
Njegov odnos do Jezusovega Srca je bil čisto nekaj po­sebnega. Zanj je značilno, da je sotrpel z Jezusom. Ve­liko je premišljeval Jezusovo trpljenje in se trudil, da bi ga sodoživljal skupaj z Jezusom. Bog mu s trpljenjem ni prizanašal, ampak mu je dal v dobršni meri okusiti bole­čine Jezusovega Srca. Na nek način je bil križan s križa­nim Jezusom. Neka žena, ki jo je podpiral, ga je obtožila, da ima z njo nezakonskega sina. Ob tem so ga zapustili vsi prijatelji. Moral je v drug samostan. Tam je nadaljeval svoje življenje, ki je bilo posnemanje kreposti Jezusovega Srca. Veliko je pisal knjige, razprave in tudi pisma.
Bil je velik razširjevalec čaščenja Jezusovega Srca. Ši­ril ga je s svojimi spisi. Njegovo čaščenje Srca Jezuso­vega spoznamo iz njegove Knjižice večne modrosti in iz opisa njegovega življenja.
Njegov zgled nam govori, da moremo postati Jezusu podobni tudi v trpljenju. Premišljevanje in podoživljanje Jezusovega trpljenja nas more napraviti bolj zrele. Prav trpljenje je lahko Božja šola, ki nam odpre pota v najglo­blje skrivnosti Jezusovega Srca. Vsaj nekoliko doživeti Jezusovo bolečino, pomeni razumeti, kolikšno ceno je plačal, ko je za nas umrl na križu. Ko človek svoje trplje­nje združuje z trpljenjem Božjega Sina, razume, kaj po­meni, da Božja ljubezen ni bila dovolj ljubljena. Blaženi Henrik Suzo nam pričuje, da se je mogoče z Jezusom tesno povezati preko poti trpljenja. To je sicer zelo brid­ka šola bližanja Bogu, a tudi zelo učinkovita, ker Kristus trpi v trpečem človeku in mu da okušati veličino odreše­nja. Le-to je zastonjski dar Božje ljubezni. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar