Naši predniki so goreče častili presveti Srci Jezusa in Marije; prejeli so tolikšne milosti, da je mogel slovenski narod ohraniti vero in samobitnost in obstati v vseh viharnih časih.
V približno tristo let stari Pekovi hiši v Dolnicah, kjer so
včasih pekli kruh za Ljubljano, sta podobi Jezusovega in Marijinega Srca
kraljevali že od nekdaj. K njima so se obračali z zaupnimi molitvami v veselih
in težkih dneh – in spremljala sta njihovo življenje, jim dajala pogum in moč v
vseh preizkušnjah, v hudih dneh prve in druge svetovne vojne in jim vlivala
tolažbo ob odhodu katerega od njih v večnost …
Iz tega doma je odšla Martina h klarisam v Zagreb, ker
takrat pri nas ni bilo sester klaris. Leta 1978 je kot s. M. Katarina še z
dvema Slovenkama, s. M. Imakulato in s. M. Jozefino, prišla v Nazarje; natanko
po tridesetih letih od njenega odhoda od doma, 7. decembra 2000, pa je bila v
dolniškem Betlehemu (Betlehem = hiša kruha) blagoslovljena klavzura drugega
klariškega samostana v Sloveniji.
Samostan v Nazarjah je posvečen Brezmadežni, ki je bila
napovedana že v raju. Pod njenim Srcem se je oblikovalo Srce Božjega Sina.
Samostan v Dolnicah je posvečen Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Naš tretji
samostan v Turnišču pa je posvečen Mariji Materi Cerkve. Njen umirajoči Božji
Sin nam jo je izročil za mater; ko so Jezusu prebodli Srce in so se iz njega s
krvjo in vodo izlili potoki milosti, je meč znova prebodel tudi Marijino Srce –
in postala je mati Cerkve.
V vseh treh naših samostanih prav posebno častimo Marijino
in Jezusovo Srce, ki živo bije v skrivnosti svete Evharistije. V skritosti
naših tabernakljev, v molku in izničenosti, je največji zaklad vsega sveta,
celotnega stvarstva – presveto Jezusovo Srce, Srce Božjega in Marijinega Sina!
... In mé imamo milost, da smemo biti vedno ob njem in z njim v zaprtosti klavzure,
da ga moremo častiti in hvaliti podnevi in ponoči in ga prositi milosti za vse,
ki se nam priporočajo, za naš narod, za vso Cerkev … Trdno verujemo, da je
resnično tu iz neskončne ljubezni do nas, da za nas zadoščuje, prosi Očeta, da
nas pričakuje in posluša, on, ki je pravi Bog in z Očetom vlada nebo in zemljo,
pa si je privzel človeško naravo in v Rešnjem telesu ostaja kot jetnik naših
tabernakljev, kot Bog in človek. Tu bije za nas, zame in zate, živo Jezusovo
Srce!
In to “Srce Sina večnega Očeta”, ki je “žareče ognjišče
ljubezni”, vir dobrote in pravice, resnice in modrosti, Srce, ki je
“potrpežljivo in neskončno usmiljeno”, ki bo naša blaženost v nebeškem
kraljestvu – ostaja tolikokrat sámo, medtem ko nesrečni ljudje iščejo ljubezni
in opore tam, kjer je ne morejo najti.
Vrnímo se k češčenju Jezusovega Srca, ki nas neskončno ljubi
in nam želi dati veselje in mir, kakršnega svet nima, ki nam hoče dati Božje
zavetje in varnost in ki more izpolniti najgloblje hrepenenje naših src.
Posvetímo se Jezusovemu in Marijinemu Srcu! Nebeška Mati nas bo v varnem
zavetju svojega Srca oblikovala po načrtu, ki ji ga je zaupalo Jezusovo Srce,
in nas vzgajala za čisto ljubezen do Boga in do bližnjega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar