četrtek, 10. junij 2021

10. Družina KOZINA – dvoje sanj sestre Imakulate Srce Jezusovo, vse časti najbolj vredno

»Pridružimo se Božji Materi v češčenju Srca tega Človeka, ki je zaradi skrivnosti združenja dveh narav obenem Srce Boga … In ko bomo prišli v čas njegovega trpljenja, čas izničenja, ponižanja in sramote na križu, se še bolj goreče pridružimo Materinemu srcu in vzkliknimo: 'Srce Jezusovo, vse časti najbolj vredno.'«

Družina Kozina je živela na krepki domačiji sredi vasi Zapotok v Ribniško-sodraški dolini na Dolenjskem. Bili so ponosni Slovenci, delavni ljudje in dobri, pošteni katoličani. Oče Ivan je bil neutruden delavec, ljubil je zemljo, gojil sadovnjak, izdeloval suho robo in krste, bil je narodno zaveden in osveščen mož. Rad si je vzel čas in se posvečal otrokom s pripovedmi, izdeloval jim je razne igrače in bral iz Svetega pisma.

Mati Frančiška je bila globoko verna žena, dobra in ljubeča mati, nežne in mehke narave, toda trdna v značaju, sicer pa delavna, pridna in dobra mati. Rodilo se jima je devet otrok, pet deklet, štirje fantje, Janez je bil invalid na vozičku, Marija je po zaobljubi postala sestra Imakulata Kristusa Kralja (1934), brat Mirko je postal duhovnik.

Spomladi 1942 so komunisti začeli zatirati prebivalce. Vabili so vse moške v partizane. Vas je pretresel dogodek, ko so partizani aretirali skupino 15 Ciganov, ki so šli skozi vas, odpeljali so jih v gozd, kjer so si morali skopati jamo in so vanjo postrelili vse, med njimi tudi otroke.

Eden od fantov, France, se je odločno uprl, da bi šel k partizanom. Konec maja 1942 so prišli partizani na domačijo in ga iskali. Ko so ga zagledali, so se nanj usuli udarci s kolom, gumijevko in brcami. Vklenjenega so odpeljali v Sodražico, uprizorili montiran proces, ga obsodili na smrt in ga usmrtili. Naslednji dan so usmrtili še učiteljico Ivanko Nartnik, ki je bila v visoki nosečnosti in jih je prosila, naj počakajo, da se rodi njen otrok.

Domači so Franceta v avgustu prekopali in ga pokopali na domačem pokopališču. Ker so partizani imeli množičen pogreb za izzivanje, so teden po pogrebu (26. 8.) ponoči vdrli v Kozinovo hišo. Najprej so izropali hrano, odpeljali živino, potem so očeta odgnali v klet in ga pobili s puškinim kopitom do smrti. Hromega Janeza so na postelji prinesli tudi v klet in ga ustrelili, na kar so zverinsko pobili tudi mater. Dekleta so zaklenili v hlev. Bogoslovec Mirko, ki je bil tedaj doma, se je skril na podstrešju, slišal je vse dogajanje in proti jutru odkril vsa grozodejstva, ki so se zgodila v njihovem domu. Na hiši so narisali srp in kladivo in napisali na zid: Smrt izdajalcem!

Preostali družinski člani so v strahu pripravili pogreb umrlih. Tokrat se ga vaščani niso upali udeležiti. Na vas je legla smrtna groza in tišina. Družina Kozina je bila povsem uničena. Sedaj je Mirko postal glava družine, vendar se je moral hitro umakniti, ker so ga iskali. Ostale tri sestre so šle živet na sosedovo domačijo. Po koncu vojne so tri sestre in brata Jože in Mirko odšli v Amras na Tirolsko, kjer je škof Rožman Mirka posvetil v duhovnika. Kasneje je Mirko odšel v Kalifornijo in se ni nikoli več vrnil v Slovenijo. Umrl je leta 2014. Sestra Marija Imakulata se je kasneje vrnila v Slovenijo v samostan Nazarje. Tako so po 200 letih v Sloveniji ponovno zaživele sestre klarise. V uvodu knjige Dvoje sanj Marije Kozine avtorica knjige Daniela Gatti pravi: Kako bi lahko zamolčali podrobnosti družinske tragedije Kozinovih? Ravno po tej sovražnosti, ki je pripeljala do tragedije, se je izvršilo Božje delo, ko je zvesta duša izrekla svojo privolitev!

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar