Ko sem razmišljal o temi za letošnje vrtnice, je misel na naše slovenske mučence in pričevalce vere 20. stoletja prevladala in sem se odločil, da jih vsaj nekaj potegnem iz pozabe, jih kratko predstavim in postavim za zgled vsem nam. V slovenski literaturi imamo že kar nekaj njihovih življenjepisov. O njih je pisal Jože Kužnik (Kraljica mučencev, Družina 2006), p. Branko Petauer (Slovenski pričevalci vere, Salve 2016), p. Metod Benedik (predstavitev 26 mučencev za vero, kandidatov za blažene v tedniku Družina). Največ gradiva o njih pa najdemo seveda v knjigi Palme mučeništva (Mohorjeva družba Celje, 1994). O njih nas redno obvešča revija Nova slovenska zaveza, o njih je pisalo Ognjišče. Vsak od teh mučencev bi bil vreden posebnega zapisa. A sem se moral odločiti in izmed njih izbrati predvsem tiste, o katerih drugi še niso pisali, in jim dodal še nekatere, ki so preživeli beg iz pekla smrti v slovenskih jamah groze ali pa v povojnih časih zaradi svoje vere pretrpeli hudo preganjanje in zapore. Vrtnicam sem dal naslov: »Vsi slovenski mučenci in mučenke, prosite za nas«. Tak naslov se mi zdi bistven zaradi vsebine vrtnic pa tudi za to, da nas spodbuja, da se zatekamo k njim in prosimo za blagoslov in rešitev našega naroda, naših družin in naše mladine. Ker pa je bil naslov zaradi literarnih pravil predolg, smo se odločili kar za krajši podnaslov: Slovenski pričevalci za vero. V uvodu v kratko biografijo posameznih mučencev sem zapisal nekaj misli o Srcu Jezusovem iz knjižice Janeza Pavla II.: Razmišljanja ob litanijah Srca Jezusovega, Ljubljana 1991.
Za osnovno gradivo sem izbral knjigo Palme mučeništva, ki so jo uredili Anton Pust, Zdravko Reven in Božidar Slapšak. Ob koncu te knjige je na strani 445 zapisano, koliko je bilo smrtnih žrtev nasilja v času od 1940 do 1962: med duhovniki 123, med bogoslovci 68, med redovnimi brati 43 in med redovnimi sestrami 3, skupaj torej 237. Spomin na te nedolžne žrtve in vse žrtve zaradi vere je naša osnovna dolžnost, saj so oni naši narodni priprošnjiki pri Bogu, naša »velika narodna rezerva« (p. Jacquinot), ki bodo za nas prosili, da nas izvlečejo iz težav, če jih bomo priznali za svoje in jih prosili za pomoč. In to pomoč v našem času še posebno potrebujemo, ko se ponovno oživljajo revolucionarne ideje iz medvojnih in povojnih časov in grozijo mirnemu sožitju med vernimi in nevernimi ter vse še bolj oddaljujejo od sprave, ki jo narod že tako dolgo pričakuje.
Ker tak študij in pisanje, poleg rednega župnijskega dela in drugih obveznosti, zahteva kar precej časa, sem prosil mojo nekdanjo faranko Stare Loke Ano Florjančič, da mi je posredovala osnovne zapise o življenju teh mučencev, ki sem jih potem lažje predelal in dodal še nekatere druge. Na koncu kazala je še pregled nekaj literature, ki si jo preberite in jo preskrbite še drugim.
Vesel bom, če si boste vzeli čas, in v mesecu juniju, ki je posvečen češčenju Srca Jezusovega, te vrtnice tudi brali našim vernikom.
Alojz Snoj
Ni komentarjev:
Objavite komentar