Tako ob bregu Jordana kot na gori Tabor slišimo glas Očeta: »To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel; njega poslušajte.« Jezusova jed je bila izpolnjevanje Očetove volje. »Kristus je spolnil to voljo do konca s tem, da je postal pokoren vse do smrti na križu, in tako, da je večno veselje, ki ga ima Oče nad Sinom … postalo delež človeške zgodovine.«
Ljubo Marc se je rodil 1. novembra 1920 v Ljubljani, kjer se je njegov oče Albert, doma iz Planine nad Ajdovščino, izučil za urarja. Kmalu so se preselili v Ajdovščino, kjer so se Ljubu pridružila še brata Franc in Danilo in sestra Majda. Po končanem malem semenišču je študiral bogoslovje. V vojnih razmerah je bil Ljubo 3. junija 1944 posvečen za duhovnika in poslan naravnost v Cerkno, kjer sta bila tik pred tem od začasne partizanske oblasti "likvidirana" tamkajšnja duhovnika Piščanec in Sluga, pod lažno obtožbo krivde za izdajo tamkajšnje partizanske politične šole. V teh težkih časih je mladi kaplan Marc želel biti ljudem v Cerknem predvsem v oporo in se je izogibal vsakršni politiki, pomagal pa vsakemu potrebnemu pomoči. Po končani vojni je bil poslan na študij cerkvene oz. umetnostne zgodovine na Gregoriano v Rim, vendar mu jugoslovanske oblasti po juliju 1947 študija niso več dovolile nadaljevati. Maja 1948 je postal župnijski upravitelj v Drežnici. Pod pritiskom se je vendarle vk1jučil v Ciril-Metodovo društvo, a je na enem izmed društvenih zborov leta 1951 javno nastopil zoper preganjanje vere oz. onemogočanje verouka, zato je bil že istega leta aretiran in obsojen kot »špijon". V zaporih v Ljubljani, na Igu in v Škofji Loki, je preživel šest let in pol. Kasneje je napisal spomine v knjigi Črepinje, kjer lahko vidimo, kaj vse je prestajal v letih zapora. Najprej so ga hoteli moralno umazati z etiketo izdajalca slovenskega ljudstva in kot mednarodnega vohuna. Sledila so mučna večdnevna in nočna zasliševanja z grožnjami in psihičnimi pritiski, s katerimi so želeli zapornika psihično uničiti, tako da je podpisal karkoli so mu ponudili v podpis. Z nasilnimi metodami so presegli italijanske fašiste, nemške naciste in boljševike. Marca je reševala močna volja do življenja, fizična vzdržljivost in smisel za humor. Iz težkih situacij ga je reševala njegova vedra narava in optimizem. Zaprt je bil z mnogimi drugimi duhovniki, s katerimi je izmenjaval izkušnje, skupaj maševal, molil, delal na gradbiščih in nazadnje tudi prevajal. Bil je iznajdljiv, iz odpadnega materiala je izdeloval jaslice in novoletne okraske, pletel je košare in podobno. Bil je zelo radodaren in dober z vsakim človekom. Po prestani kazni je postal župnijski upravitelj v Godoviču (od leta 1965 do leta 1975) in nazadnje v Biljah, kjer je umrl leta 2010.
Ni komentarjev:
Objavite komentar