Pogosto naletimo na misel, češ, ker me Bog kliče, me bo obvaroval vsega trpljenja in hudega. Toda resnica je prav nasprotna. Jezus je rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?« (Mt 16,24–26) Te Jezusove besede celo razodevajo, da je neka značilnost učenca, ki hoče slediti Jezusu, da nosi svoj križ. Kasneje napove, da bodo Jezusove učence preganjali in mučili ter izročali pred sodišča. Vsekakor jim ne napove sijajne prihodnosti v očeh tega sveta. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da Jezus svoje učence kliče k zvestemu nošenju križa.
Jezus s tem seveda ni mislil, da bi njegovi učenci namenoma iskali križ in trpljenje. Nikakor ne. Dal jim je celo čutiti, da naj se trpljenju izognejo, če je mogoče. Ko pa neizogibno pride, je najbolje, da si ga pogumno zadenejo na ramena in gredo cilju naproti. Tudi v trpljenju velja, da Jezus svojih ne bo zapustil. On jim pomaga nositi križ. Glavno težo nosi on.
Križ, o katerem govori Jezus, da naj ga vzamemo na rame in hodimo za njim, ima še neko drugo vrednost. Ko vzamemo križ na ramena, smo podobni Jezusu, ko je nosil križ, ne za svoje prestopke, marveč za naše. Ko kristjan nosi križ v ljubezni do Boga in bližnjega, je podoben Jezusu in sodeluje pri Jezusovem odrešenjskem delu.
Apostol Pavel je to Jezusovo naročilo čudovito razumel. Zapisal je: »Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev« (Kol 1,24). Veselil se je, da je trpel za Kološane in tako dopolnjeval Kristusove bridkosti. Njegovo trpljenje je bilo vernikom v blagoslov, ker je svoje trpljenje daroval zanje. S tem nas je opozoril na odrešenjsko vrednost trpljenja. Ko ga z ljubeznijo sprejmemo in darujemo za Cerkev, se pridružujemo Jezusovemu odrešilnemu delu.
V takem primeru postajamo Jezusu podobni. Celo še več, prejeli smo od njega posebno zagotovilo, da nam je zaupal svoje odrešenjsko orodje, da z njim nadaljujemo njegovo delo.
Jezus, pomagaj nam razumeti smisel križa in trpljenja. Naj doumemo, da z njim lahko zelo veliko naredimo, če ga sprejmemo z ljubeznijo in darujemo. Nauči nas, da lahko s tvojim križem prinašamo svetu blagoslov in tvoje odrešenje. Pod križem postajamo drugi ti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar