Sveta evharistija je hrana, ki nam jo Jezus podarja, da bi nam bila v moč. Še lepše, to je Jezus sam, ki nam daje moč, ker ga nosimo v svojem srcu. Kako čudovito si je Bog zamislil, da bi bil z nami vse dni. Prihaja k nam kot hrana, da bi nas krepčal v trenutkih slabosti. Je hrana močnih. Ta sveta hrana je še kako potrebna poklicanim v duhovne poklice, saj pogosto pridejo obdobja, ko jih zagrne megla in ne vidijo ne naprej ne nazaj. Takrat je Jezus v sveti evharistiji tista moč, ki poklicanemu pomaga, da vidi vsaj korak pred seboj. Zavest, da ni sam, z njim je Jezus, ki ga prejema v svetem obhajilu in ga nosi v svojem srcu. On je moč in daje sposobnost hoditi naprej.
Poglejmo preroka Elija. Bog ga je poklical za svojega glasnika v težkih časih. Sam je bil. Težko je izpolnjeval Gospodovo voljo. Obupal je in se umaknil. Šel je v puščavo, da bi tam umrl. Toda Bog ga je po angelu nahranil in okrepčal. V moči hrane, ki mu jo je Bog dal, je hodil štirideset dni do božje gore Horeb. Tam se je srečal z Bogom. Dobil je novo moč in zavest, da z njim dela sam Bog. Pogumno se je vrnil in izvršil vsa Božja naročila.
Bog kliče in nekateri sledijo njegovemu klicu. A Božji klic ni nek čarobni izrek, ki bi človeka obvaroval vsega hudega. Pridejo težave, poklic se zamaje v temelju. Kaj storiti? Takrat prihaja naproti Jezus v svetem obhajilu. On je tista krepčilna hrana za dušo, ki človeku daje moč. On sam postane moč človeku, zato zmore z Njim nadaljevati pot, kljub stiskam, težavam in mnogim vprašajem.
Hrana, ki jo je Elija prejel od angela, je podoba evharistije. Sveto obhajilo, kruh življenja, je nujno potrebno za vsakega kristjana. Še bolj pa za tistega, ki ga Bog kliče v svojo službo. Samo on mu more dati moči, da vztraja na poti, na katero ga Bog kliče. Bog človeka kliče, daje mu milost, da na klic odgovori, daje pa mu tudi moči, da zmore klic uresničiti v življenju. Posebej takrat, ko je na prvi pogled nemogoče iti naprej. Prerok Elija, je bil na smrt utrujen. Bil je edini Gospodov prerok, vse okoli njega samo poganstvo in malikovanje. Pa je z Gospodovo pomočjo zmogel prenoviti Izrael.
Ali nismo danes v podobnih okoliščinah? Okrog nas je mnogo poganstva, mnogo malikovanja. Čutimo se osamljene, majhne, zapuščene. Toda nismo sami. Z nami je Jezus, kruh življenja. On nas dviga in pomaga, da gremo naprej.
Gospod, kako čudovito je, da si se nam dal v hrano! Bodi nam moč takrat, ko bomo najbolj onemogli in stiskani. Ti si edini, ki moreš poklicanega nahraniti za prihodnje naloge. Podarjaj se nam, nasiti nas v naši lakoti in onemoglosti. Jezus, kruh življenja, bodi naše življenje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar