Pogosto se zgodi, da Bog pokliče določeno osebo v posebno služenje. Okoliščine, v katerih se znajde, ga tako nagovorijo, da ne more več zdržati, ne da bi pomagal. Te kličejo tako močno, da mora nekaj storiti, da izboljša razmere, ali malo ublaži trpljenje ubogih.
Če bi prebirali življenjepise redovnih ustanoviteljev, bi v njih našli, kako čudovito so prepoznali razmere in tudi način, kako pomagati trpečim. Poglejmo svetega Janeza od Boga. Dolgo je iskal, kako bi služil Bogu. Svojih prejšnjih grehov se je tako močno kesal, da je na zunaj kazalo, da se mu je zmešalo. Mestni veljaki so bili o tem edini. Prijeli so ga in ga odvlekli v hišo za slaboumne. Tam niso nič kaj krščansko ravnali z njim. Večkrat so ga pošteno pretepli ter grobo in grdo ravnali z njim. Opazil je, da so pretepali tudi druge bolnike. To ga je tako prizadelo, da je sklenil, da se bo posvetil službi bolnim, ter jim stregel z vso ljubeznijo. Najel je hišo in v njej zbiral bolnike in jim stregel z vso dušo. V njih je srečeval trpečega Jezusa. Beračil je po Granadi in zbiral darove, da je lahko dostojno preživljal bolnike. Zgled njegovega nesebičnega služenja je pritegnil mnoge može in fante, ki so se mu pridružili. Tako je nastal red bolniških bratov, ki se je razširil po vsem svetu.
Mnogi drugi so na drugačne načine spoznali znamenja časa in skušali z vsemi močni in ljubeznijo lajšati trpljenje ubogih, saj so v njih prepoznavali Jezusa samega. Nekateri so odkupovali sužnje, drugi so učili v šolah, stregli bolnikom in še bi lahko naštevali.
Vsi ti so imeli odprto in čuteče srce, zato so v danih okoliščinah zaslišali in prepoznali Božji klic. Bog jih je navdihoval in jim dajal moči, da so se lahko darovali do zadnjega vlakna svojih moči. Božji klic v določenem času in okoliščinah je bil sicer močan, a kljub temu ga je bilo mogoče preslišati. Vsi ti pa so imeli dovolj čuteče in usmiljeno srce, da so lahko z vso ljubeznijo odgovorili na klic in storili, kar je bilo v njihovi moči. Gospod pa je z njimi delal čudovite reči.
Gospod, daj nam tudi v naših časih čuteče in odprto srce, da bomo v znamenjih časa mogli slišati tvoj klic in razpoznavati tvojo voljo. Ne dovoli, da bi bila naša srca zaprta in vase zagledana, da tvojega klica in vabila k delom ljubezni ne bi preslišali. Potrebe so bile, so in bodo. Pomagaj nam, da jih bomo videli in skušali pomagati z vsem srcem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar