sreda, 17. junij 2015

17. Evangelij družine: ohranjati Kristusov pogled na družino



Ob razmišljanju o družini ohranjamo temeljni okvir, ki ga je ob začetku izredne sinode o družini postavil papež Frančišek: »Če hočemo svoje korake zares preveriti na tleh sodobnih izzivov, je odločilen pogoj, da svoj pogled trdno usmerimo na Jezusa Kristusa, da ostajamo v zrenju in češčenju njegovega obličja … Kajti vsakokrat, ko se vračamo k izviru krščanskega izkustva, se odpirajo nova pota in neslutene možnosti.« Jezus je z ljubeznijo in nežnostjo gledal na može in žene. Njihove korake je spremljal z resnico, potrpežljivostjo in usmiljenjem, ko jim je oznanjal zahteve Božjega kraljestva.
Prepričani, da Kristusov pogled odpira nove perspektive, ga bomo ohranjali in v njem prepoznavali trajno »veselo novico« o družini. Jezusove besede o večnem življenju vključujejo nauk o zakonu in družini. Božji načrt je zajet v tri temeljne korake. Na začetku je Stvarnik ustanovil prvotni zakon med Adamom in Evo kot trdno podlago za družino. Bog človeka ni ustvaril samo kot moža in ženo (1 Mz 1,27), ampak ju je tudi blagoslovil, da bi bila rodovitna in bi se množila (1 Mz 1,28). Zato »mož zapusti očeta in mater in se pridruži svoji ženi in bosta eno meso« (1 Mz 2,24). Greh je sicer ranil to edinost, a je ostala oblika zakona v Božjem ljudstvu, kateremu je Mojzes dal zaradi trdosrčnosti možnost ločitve (5 Mz 24,1s). Toda z Jezusovim prihodom in s spravo grešnega sveta, ki jo je dosegla njegova odrešilna smrt, se je končala Mojzesova doba. Jezus je privedel zakon in družino nazaj v njuno prvotno obliko (Mr 10,1–12); še več, odrešil ju je (Ef 5,21–32) in ju ponovno vzpostavil po podobi Presvete Trojice, iz katere izhaja vsaka ljubezen. Zakonska zaveza, ki je bila ustanovljena pri stvarjenju in razodeta v odrešenjski zgodovini, prejema polnost svojega pomena v Kristusu in njegovi Cerkvi. Zakon in družina, obdarjena s potrebno milostjo, pričujeta za Božjo ljubezen in živita kot malo občestvo Cerkve. V sebi nosita »evangelij življenja« od stvarjenja človeka po Božji podobi (1 Mz 1,26–27) do izpolnitve skrivnosti zaveze ob koncu časa z Jagnjetovo svatbeno gostijo (Raz 19,9). 
Kristusov pogled na resničnost zakona in družine želimo kristjani ohranjati, v njegovi luči odgovarjati na sodobne izzive in ga v spoštljivem dialogu z drugače mislečimi razlagati. Posebej težko sodobna miselnost sprejema zakramentalno trajnost zakonske zveze. V medsebojnem sprejemanju in s Kristusovo milostjo si zakonci obljubijo popolno predanost, zvestobo in odprtost za življenje. Te darove priznavajo kot prvine zakona, in ker v veri resno jemljejo Kristusa, v njegovem imenu resno jemljejo tudi svojo medsebojno obveznost do Cerkve. V veri sprejemajo darove zakona kot nalogo, ki jo je z milostjo zakramentov mogoče bolje izpolniti, kot smo razmišljali prejšnje dni. Bog posvečuje in potrjuje nerazvezljivost ljubezni zakoncev, jim pomaga živeti zvestobo, medsebojno naklonjenost in odprtost za življenje. S takšnim pogledom tudi Cerkev prepoznava zakonce kot srce celotne družine.
Z ohranjanjem in zagovarjanjem tega pogleda katoličani nikakor ne želimo soditi ali obsojati tistih, ki so prepričani ali čutijo drugače. Spoštujemo jih kot osebe, kot ljudi s svobodno voljo, čeprav ne odobravamo njihovih nazorov in načina življenja. To pa ni ovira, da bi tudi z njimi ne mogli imeti iskrenega dialoga, saj nas Božja beseda sama spodbuja in vabi, da vsakemu, ki nas vpraša, pojasnimo razloge svojega upanja. (1 Pt 3,15)
V naši sredi živijo tudi osebe z istospolno usmerjenostjo in so potrebne enake pastoralne pozornosti kot drugi. Kot Cerkev se zavedamo: »Nobenega razloga ni za primerjanje homoseksualnih življenjskih skupnosti z Božjim načrtom o zakonu in družini, tudi v širšem pomenu ne (…) Vendar je treba može in žene s homoseksualnimi težnjami sprejemati s spoštovanjem, sočutjem in taktom. 'Varovati se je treba, da bi jih kakorkoli krivično zapostavljali'.« (Kongregacija za verski nauk, Premisleki k osnutkom pravnega priznanja življenjskih skupnosti med homoseksualnimi osebami, 4).
Naj se ta »evangelij družine« ob Jezusovem Srcu v nas utrjuje in rodi nove sadove v naši sredi ter razsvetli tudi naše poglede na drugače čuteče.

Ni komentarjev:

Objava komentarja