petek, 19. junij 2015

19. Krepost ponižnosti je osnovna »optika« Jezusovega Srca



Z mislijo na družino kot zibelko novih duhovnih poklicev smo sklenili sklop razmišljanj o družini in odprli novega o letu posvečenega življenja, ki ga je razglasil papež Frančišek.
Uvede naj nas misel na ponižnost. Življenje smo ljudje precej zapletli in otežili. Po krščansko rečemo, da smo ujeti v posledice izvirnega greha in osebnih grehov. Človeku je bil vedno izziv, kako premagovati to nedoumljivo stanje. Vsa zgodovina kaže, da samemu to ni kaj prida uspevalo; pravzaprav mu ni uspelo. Zato je ljubezen nebeškega Očeta posegla vmes in poslala svojega večnega Sina, da nam je z zemeljskim življenjem pokazal pot. Zato se je sam imenoval »Pot« (Jn 14,6) in kristjani so se najprej imenovali »Pot« (Apd 19,9; 22,4; 24,22).
V evangelijih je predstavljen njegov značilni življenjski stil: ponižnost. Že učlovečenje, ko Bog postane človek in živita neločljivo povezani, čeprav tudi nepomešani, Božja in človeška narava, je izraz ponižnosti. Nato pa se nadaljuje v vseh izbirah, ki jih je izbral v zemeljskem življenju: za mater ima neko neznano dekle iz Nazareta, ki je med Judi že sam veljal za kraj, iz katerega ni kaj pričakovati; za prostor rojstva si je izbral hlevsko votlino, nato nekaj časa živel begunsko življenje … in tako vse do najvišjega izraza ponižnosti, ko se je ponižal do smrti, in to do smrti na križu (Flp 2,8). K tej življenjski drži je vabil tudi svoje učence in vabi kristjane vseh časov: »Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen« (Mt 11,29).
Drža ponižnosti omogoča stalno zavedanje tega, kar v resnici smo: da nismo samozadostni, da se sami ne moremo odrešiti. Zato v našem življenju naj ne bi bilo mesta za napuh, za poviševanje nad druge, za iskanje časti in oblasti ter bogastva, kar daje lažen občutek samozadostnosti. Jezus tudi v priliki o prvih oziroma zadnjih mestih na svatbi zgovorno spregovori o ponižnosti (Lk 14,7–14). V njej vidi odgovor na najrazličnejše zlorabe in stranpoti v medsebojnih odnosih, saj pomeni zase izbrati zadnje mesto. A s tem izberemo pravzaprav Božje mesto in tam gotovo srečamo Jezusa, ki si je izbral zadnje mesto na tem svetu. Tudi pri Jordanu, na začetku javnega delovanja se je postavil v vrsto skupaj z grešniki, čeprav je sam bil brez greha; še bolj izrazito pa je to pokazal z zadnjim mestom na križu.
Da bi »preverili« stopnjo ponižnosti pri sebi, povzemimo nekaj konkretnih značilnosti evangeljske kreposti ponižnosti:
– poznanje in sprejetje lastnih dobrih strani in darov ter hvaležnost zanje; a vključuje tudi poznanje in sprejemanje lastnih mej, slabosti in zamejenosti ter pripravljenost prositi za Božjo pomoč pri njihovem premagovanju: oboje pomeni, prav poznati samega sebe;
– ponižen človek se od vsakega kaj nauči; tudi od klošarja ali hudodelca; preprosto to pomeni najprej v vsakem videti kaj dobrega; kot svetuje Jezus, naj imamo druge za boljše od sebe (Flp 2,3); sem sodi tudi sposobnost veselja nad uspehom drugega;
– ponižnost nam pomaga napredovati v ljubezni, kot je ljubil Jezus; ne nazadnje ljubiti tudi svoje sovražnike: s tem najbolj rastemo v bogopodobnosti; premagujemo napuh, ki vse to preprečuje, ker pod njegovim vplivom pred vse postavljamo samega sebe in spregledamo druge in Boga; velik zgled takšnega človeka nam je sv. Janez Krstnik, ki je jasno izpovedal, da ni Kristus in da se mora sam manjšati, Kristus pa ob njem rasti (Jn 3,30); kristjan je človek, ki svojega središča (centra) nima v samem sebi (egoizem), ampak v D(d)rugem.
Pavel v Kol 3,12(-17) vključi ponižnost tudi v nasvet za zakonsko življenje: oblecite si čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Zakon se rodi iz dejanja ponižnosti. Nekoč so fantje prišli prosit za roko dekleta in so pokleknili. To je gesta ponižnosti, s katero je fant priznal, da ni zadosten sam sebi; to je gesta »berača«, ki prosi. Brez začetne ponižnosti se ne more nadaljevati nič velikega. Temu je nasproten napuh: jaz moram biti prvi … Drža ponižnosti nas dela sposobne kvalitetnega skupnega življenja, pa naj bo doma, v župniji, v domu starejših, v šoli, službi. Pomaga nam graditi pristne in globoke medsebojne odnose po Jezusovem vzoru.

Ni komentarjev:

Objava komentarja