torek, 02. junij 2009

1. Iz Srca rojeni

V starih katekizmih za osnovne šole je bilo zapisano, da so zakramenti Cerkve pritekli iz Jezusove prebodene strani. Narisan je bil križani Jezus, ki mu je iz prebodene strani vrel potoček, ki se je razdelil v sedem tokov in na koncu vsakega je bil napisan en zakrament. Tako smo si otroci laže zapomnili odkod so zakramenti.

Zakramenti so Jezusov dar, so sad Jezusove velikonočne daritve. Vsi izhajajo iz Jezusovega prebodenega Srca in so v tesni povezavi z Jezusovim Srcem. Nobenega od zakramentov si ne moremo predstavljati brez Jezusove velikonočne daritve, brez Jezusovega Srca. Ko se poglabljamo v čaščenje presvetega Srca Jezusovega, se poglabljamo tudi v zakramente. Bolj ko raste v nas ljubezen do Jezusovega srca, bolj lahko raste v nas ljubezen do zakramentov in seveda tudi želja, da iz njih živeli.

Obhajamo leto evharistije. Tudi v teh vrtnicah se bomo tega spomnili, zato se bomo v naših premišljevanjih skušali poglabljati v globine Jezusovega Srca pod vidikom evharistije. Bolj, ko bomo prodirali v Jezusovo prebodeno stran, bolj bomo odkrivali tudi evharistijo, njen pomen in njeno vrednost v našem življenju.

Čaščenje Jezusovega Srca ni pobožnost, ki bi ne bila povezana z evangelijem in bistvom krščanskega življenja. Pobožnost do Jezusovega srca nas vodi v samo središče življenja Cerkve v evharistijo in v ljubezen. Vodi nas v evharistično življenje, se pravi, v popolnoma konkretno služenje bratom in sestram ter v zahvaljevanje Bogu za ljubezen in odrešenje.

Velikokrat slišimo, da je veliki četrtek rojstni dan keliha, evharistije. Res je Jezus obhajal zadnjo večerjo s svojimi učenci že na veliki četrtek, torej preden je bilo prebodeno Jezusovo Srce. Zadnja večerja je bilo dejanje, ki ga je Jezus naredil iz vse ljubezni svojega Božjega srca. Evangelist Janez takole razlaga zakaj je Jezus učencem izkazal ljubezen: Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca.(Jn 13,1)

Zadnja večerja je bila dejanje ljubezni. Jezus jo je obhajal zavestno in v vso ljubeznijo do učencev in do vseh ljudi. Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov (Mt 26,25-28).

Jezus je na veliki četrtek, ko je z učenci obhajal zadnjo večerjo, vnaprej obhajal tudi svojo kalvarijsko daritev. To je bil nekrvav način obhajanja Jezusove daritve na križu. Izročil je svojim učencem samega sebe v hrano in pijačo. Popolnoma vsega se jim je podaril. To je bilo dejanje ljubezni do konca.

Odločitev, da bi obhajal zadnjo večerjo s svojimi učenci na tak način je prišla iz globine Jezusovega srca. S tem je pokazal v dejanju svojo ljubezen do učencev, ko se jim je vsega izročil.

Hkrati pa je bila to daritev zahvale nebeškemu Očetu, ki sprejema njegovo žrtev za odrešenje sveta. Zato smemo reči, da je evharistija rojena iz Jezusovega Srca.

Od Jezusove daritve naprej ta studenec vedno znova vre in se izliva na nas, ki prihajamo k temu viru, da se naužijemo žive vode, ki teče v večno življenje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar