torek, 23. junij 2009

23. Največji dogodek

Ko bi danes vprašali ljudi kaj je najpomembnejši dogodek, bi dobili zelo različne odgovore.
  • Nekateri bi navedli kake nogometne tekme ali druge vrste športa.
  • Spet drugi bi najbrž na prvo mesto postavili razne politične dogodke ali rezultate volitev.
  • Nekateri bi bili bolj osebni in bi za najpomembnejši dogodek navedli katero doživetje iz svojega življenja, ki je globoko zaznamovalo njihovo življenje.
  • Lahko bi še naštevali vseh vrst dogodkov in skoraj vsak bi povedal kaj svojega.
Toda če si to vprašanje postavimo verni ljudje bi gotovo dobili vsaj kakšen odgovor, ki je povezan z našim odrešenjem in z odnosom do Boga.
  • Da prav gotovo smemo trditi, da je največji dogodek za vse človeštvo in za vsakega človeka posebej trenutek, ko se je Bog sklonil k nam ljudem in postal človek. Ta dogodek je razdelil človeško zgodovino na dva dela: pred Kristusom in po Kristusu.
Mnogi verni bi danes celo rekli: ko bi mi takrat živeli bi Jezusa čisto drugače sprejeli kot pa so ga sprejeli ljudje ob Jezusovem rojstvu.
  • Toda ali je to res? Mislim, da je to samo napuha polna in samovšečna izjava, ki nima nobene teže. Odgovor na to vprašanje lahko preverimo vsak dan. Pojdimo v cerkev k sveti maši in bomo v trenutku videli resnični odgovor na zgornje vprašanje.
Vsaka sveta maša je največji dogodek vsega stvarstva. To je dogodek, ki se ne da primerjati z nobenim drugim dogodkom.

Bog se znova sklanja k človeku in prihaja na oltar. Ali je še kje tako bolj pomemben dogodek? Pri maši se ne srečujemo z pomembnimi državniki, ne s zvezdniki, ne z bogataši tega sveta.

Pri sveti daritvi se srečamo z živim Bogom, ki se daruje za nas ljudi. Da, prihaja samo zaradi nas ljudi na oltar in mi ljudje smo prvi povabljeni na ta veliki dogodek. Vsem nam je namenjen. Ni nam treba iskati ali kupovati vstopnic, vsi smo povabljeni, vsem so odprta vrata.

Bog, ki je ustvaril vse kar biva in vse mogočno stvarstvo je izšlo iz njegove roke, on prihaja na oltar. Pokoren je duhovniku in po njegovi besedi se vsak dan utelesi v preprostem koščku kruha.

Ne potrebuje zlatih oltarjev, ne katedral, pod podobo kruha prihaja na vsakem tudi najbolj revnem oltarčku.

Iznašel je način, da bi lahko prišel vsakemu človeku naproti. Hrepeni po naših srcih in jih hoče osvojiti in obogatiti. K temu koraku ga kliče ljubezen njegovega Svetega Srca. Tako zelo nas ima rad, da prihaja in prihaja, da bi na vsekakor največ pridobil in rešil.

Resnično je vsaka sveta maša največji dogodek vsega stvarstva in koliko nas je udeleženih pri tem dogodku. Če se ozremo okrog sebe, lahko opazimo, da je še veliko, veliko prostora. Toda kaj je narobe z nami, da ne znamo razumeti vrednosti tega svetega dogodka.

Odgovor nam daje evangelist Janez: Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela (Jn 1, 9-11.5).

Da, preveč smo zagledani v temo in Luči ne znamo sprejeti.
Bog prihaja k nam v evharistiji in se nam podarja, mi pa iščemo odrešenja povsod drugje in tarnamo ter tavamo v temi. Gospod razsvetli nam našo temo!

Ni komentarjev:

Objava komentarja