nedelja, 17. junij 2018

17. Živa voda Svetega Duha (sv. Ciril Jeruzalemski)[1]

S svetim krstom smo v Svetem Duhu zaživeli novo življenje. Sveti Duh je živa voda, po kateri nenehno žeja dušo. To živo vodo nam vedno znova daje vstali Kristus, če ga zanjo iskreno in vztrajno prosimo. On stori, da duša neha biti puščava, ampak da postane Kristusova oaza. O tem govori sv. Ciril Jeruzalemski:
Voda, ki mu jo bom dal, bo v njem postala studenec vode, tekoče v večno življenje. To je nova vrsta vode, ki živi in teče; teče pa nad tiste, ki so je vredni.
Zakaj pa je milost Duha imenoval z izrazom »voda«? Zato, ker voda vse vzdržuje; voda daje življenje travi in živim bitjem; z neba prihaja voda kot dež; pada na en način in v eni obliki, rodi pa mnogovrstne učinke: drugačen je v palmi, spet drugačen v trti in tako v vseh stvareh. V vseh je ene narave in ne more biti drugačna od sebe. Dež se ne menja, ne gre zdaj takšen, drugič drugačen. Prilagaja se pa potrebam prejemnikov ter postaja za vsakega od njih tisti dar previdnosti, ki ga prav potrebujejo.
Na enak način tudi Sveti Duh, ki je eden in ene edine narave ter nedeljiv, vsakemu deli milost, kakor hoče. Kakor suho drevo spet začne brsteti, ko prejme vodo, tako grešna duša, ki je s pokoro postala vredna daru Svetega Duha, rodi grozde pravičnosti. Čeprav je Duh ene in iste narave, vendar po božji volji in v Kristusovem imenu izvaja mnogovrstna dela.
Pri enem se poslužuje jezika za modrost. Drugemu razsvetljuje razum s preroštvom. Temu daje oblast izganjati hude duhove, onemu podeljuje dar razlagati Sveto pismo. Enemu utrjuje zmernost, drugega uči usmiljenja. Tega vernika navdihuje za post, drugega za različne nabožne vaje. Eden se od njega nauči urejati zemeljske zadeve, drugi pa prejme od njega celo moč za mučeništvo. V enem izvaja ta učinek v drugem drugačnega, sam pa ostane vedno enak, kot je pisano: Slehernemu pa se razodetje Duha daje v korist.
Njegov pristop je krotak in obziren, njegovo zaznavanje je kakor sladek vonj, njegovo breme je lahko. Njegov prihod so naznanjali bleščeči žarki luči in vednosti. Prihaja s srcem brata varuha: prihaja namreč reševat, ozdravljat, učit, krepčat, tolažit, razsvetljevat duha najprej tistega, ki ga sprejema, potem po njegovem vplivu še duha drugih.
Kakor tisti, ki je prej bil v temi, pa nenadoma pride na sonce, prejme luč za telesne oči ter jasno vidi, česar prej ni videl, tako tudi tisti, ki je postal vreden daru Svetega Duha, postane razsvetljen v duši ter povzdignjen nad človeka, vidi stvari, ki jih prej ni videl.



[1] Sv. Ciril Jeruzalemski (313–386), škof v Jeruzalemu, pregnanec, odličen poznavalec Svetega pisma in katehet – Iz katehez sv. Cirila Jeruzalemskega, škofa (16. kat., O Svetem Duhu 1, 11–12)

Ni komentarjev:

Objava komentarja