torek, 05. junij 2018

5. On nas je prvi ljubil (sv. Viljem)[1]

Temeljni zakon človekovega uresničenja in njegove sreče je, ljubiti Njega, ki je nas vse prvi ljubil – ne le kot Stvarnik, ki nas nenehno nosi in vzdržuje s svojo ljubeznijo, ampak še posebej kot Odrešenik, ko nas je kot učlovečeni Bog ljubil s človeškim srcem. Ta ljubezen je vsem ljudem Božje vabilo, da mu vračamo ljubezen za ljubezen. Opat Viljem ganjen razmišlja o tem:
Res si edini Gospod. Če vladaš nad nami, smo rešeni, če ti služimo, smo že dosegli svojo srečo. Kakšno je to tvoje zveličanje, Gospod, ki blagoslavljaš svoje ljudstvo? Daješ nam milost, da te ljubimo, in še sam nas ljubiš.
V ta namen si, Gospod, izvolil Sina, ki je na tvoji desnici, da je postal človek z imenom Jezus, to je odrešenik. Ta bo rešil svoje ljudstvo vseh grehov. On je naš edini Zveličar. Pokazal nam je, kako naj ga ljubimo. Zato nas je sam prvi ljubil in za nas umrl na križu. S svojo ljubeznijo nas je spodbujal, naj mu skušamo izkazati tisto ljubezen, s katero nas je sam ljubil do konca.
Tako je torej: prvi si nas ljubil, da bi te še mi ljubili. Nisi potreboval naše ljubezni. Mi smo jo potrebovali. Saj brez nje ne bi nikdar dosegli cilja, ki si nas zanj ustvaril.
Zato si se pogosto na razne načine razodeval očakom in prerokom. Končno si nam spregovoril po Sinu, svoji Besedi. Z njo si ustvaril nebesa in jih utrdil z dihom svojih ust.
Ko si nam spregovoril po Sinu, je vse prišlo na dan. Pokazal si nam, kako neizmerno nas ljubiš. Še Sinu nisi prizanesel. Dal si ga za nas. Ljubil nas je in se daroval za nas.
Sam si nam torej spregovoril z vsemogočno Besedo. Ko je povsod vladala gluha tišina brezdanjih zablod, se je tvoja Beseda spustila s svojega kraljevskega prestola k nam. Stopila je v neizprosen boj proti zmoti, da nas povabi k ljubezni.
Karkoli je delala in govorila na zemlji, še celo med pljunki, udarci, na križu in v grobu, si nam ti neprestano govoril po Sinu. Z vso ljubeznijo si nas vabil, da bi te tudi mi ljubili.
Stvarnik naših duš, vedel si, da nas ni mogoče siliti. Ljubezen je treba izvabiti. Kjer je sila, ni svobode. Kjer pa ni svobode, ni pravičnosti.
Hotel si torej, da bi te ljubili. Saj se še zveličati ne bi mogli brez tvoje ljubezni. Niti ljubiti te ne bi mogli, če nam ne bi pomagal. Zato, Gospod, z apostolom ljubezni ti priznamo tudi mi sami: prvi si nas ljubil. Prvi ljubiš vse, ki te ljubijo.
Tudi mi te ljubimo z ljubeznijo, ki si nam jo dal. Tvoja ljubezen je znamenje tvoje dobrote, o naš največji in najboljši zaklad: Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina, tisti, ki je v začetku plaval nad vodami, nad nestalnimi valovi v naših srcih. Vsem se je ponujal, vse privlačil, navdihoval, napolnjeval, varoval zla, skrbel za vse potrebno, da bi nas povezal z Bogom, Boga pa z nami.


[1] Sv. Viljem iz Saint Thierryja v Franciji (ok. 1085–1148), učenec sv. Anzelma, prijatelj sv. Bernarda, mistik in duhovni voditelj – Iz razprave O gledanju Boga, sv. Viljema opata (9–11)

Ni komentarjev:

Objavite komentar