Na prvih stranem Svetega pisma imamo zapis o stvarjenju. Na koncu vsega je Bog, kot krono stvarstva, ustvaril tudi človeka. Kmalu je opazil, da ni dobro, da je človek sam. Zato mu je ustvaril pomočnico, ki bi bila njemu enaka. Še bolje, Bog je ustvaril človeka kot moža in ženo. Da bi bila dva, da bi bila rodovitna in bi lahko v dejanju živela ljubezen. Lahko bi gradila odnos, se drug drugemu podarjala in drug za drugega živela.
Ker je Bog človeka ustvaril po svoji podobi, Bog pa je Troedini, je Ljubezen, zato je tudi človeka tako ustvaril, da bi lahko ljubezen daroval in jo sprejemal. Da bi lahko z ljubeznijo odgovarjal na ljubezen. Vez ljubezni je v človekovem odnosu naredil tako močno, da je močnejša od krvnih in sorodstvenih vezi.
Jezus nam naroča: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« (Mt 19,4b–6). Bosta eno. Da, to je poklic vsake družine. Da bosta mož in žena eno. Njuna ljubezen ju združuje v lepoto bivanja. In ta ljubezen postaja rodovitna. Iz nje se rojeva novo življenje in brsti nova ljubezen.
Ni lahko živeti takšno ljubezen. Vsak dan je treba pozabljati nase in se darovati drugemu. Toda žrtev in odpoved rodita čudovite sadove. Ozračje prave ljubezni je najboljši življenjski prostor za otroke, ki se rojevajo in rastejo. Samo v ljubezni očeta in matere lahko otroci odraščajo v zdrave in pokončne osebnosti.
Poklic k zakonski ljubezni je nekaj velikega in zahtevnega. Toda nič nemogočega, če v družinsko skupnost vtketa Boga. On družino posvečuje in jo ohranja v sveti ljubezni.
Gospod, daj možem in ženam, očetom in materam moči, da bodo živeli tvoj klic k nesebični in darujoči se ljubezni. Samo njihova žrtev je upanje za ves svet, saj se v družini oblikuje svet prihodnosti. Družina, ki danes živi ljubezen, gradi jutrišnji svet dobrote. Stoj jim ob strani takrat, ko bodo zaradi pritiskov od zunaj izgubljali pogum, in jim daj upanje in prepričanje, da brez odpovedi sebi ne zraste nič plemenitega. Gospod, blagoslavljaj in posvečuj naše družine!
Ni komentarjev:
Objavite komentar