Kadar se pogovarjamo, kaj kdo v življenju počne, rečemo, da je v nekaj poklican. Z drugimi besedami, da opravlja določen poklic. To se nam zdi nekaj vsakdanjega, nekaj, s čimer se pač posameznik preživlja. V resnici pa ima poklicanost globok pomen.
Vsak poklic je od Boga. Ne samo duhovni, tudi vsi drugi poklici so Božji klic. Človek je v določenem poklicu ali na določen način poklican, da nadaljuje Stvarnikovo delo. Da svet in stvarstvo dopolnjuje. Zato je vsako poklicno ustvarjanje, soustvarjanje z Bogom, nadaljevanje njegovega stvariteljskega dela.
Vsak človek je poleg daru življenja prejel tudi darove, da bi z njimi nadaljeval delo, ki ga je Stvarnik začel. Ti darovi zaznamujejo vsakega posameznika, ker so tako raznoliki, da lahko dopolnjujejo stvarstvo na vseh področjih.
Z izvrševanjem določenega poklica smo na nek način podobni Bogu. Zato so vsi darovi, ki jih človek prejme, pravzaprav klic k ustvarjanju. So človekov odgovor na obdarovanost, človekov dá Bogu, ki je vanj položil tako bogate darove.
S poklicnim delom človek pomaga bližnjemu in živi darujočo se ljubezen ter se razdaja in povrača, ker je ogromno prejel. Živeti svoj poklic, pomeni živeti ljubezen. Najprej ljubezen do Boga in razumeti, da je vse, kar si in kar imaš, Njegov dar. Brez Njega bi nič ne zmogel. S poklicnim delom pa človek izkazuje ljubezen svojemu bližnjemu, da je deležen bogatih sadov dela njegovih rok. Drug drugemu pomagamo in se bogatimo. Eden ima tak dar, drugi drugačnega. Ko stopimo skupaj, nastaja nekaj čudovitega in pomaga človeštvu, da se preživlja, napreduje in dopolnjuje stvarstvo.
Nihče ne dela sam zase. Nihče ne more preživeti sam. Potreben je darov bližnjega, a tudi, da svojo obdarovanost deli drugim. Zato bi morali sebičnost čim bolj oddaljiti iz poklicnega življenja. Ko se človek zapre v krog sebičnosti, misli, da bo sam užival od vsega, kar mu je darovano. A se močno moti. Sam zase ne more preživeti in še drugim otežuje življenje, ker svoje darove pridržuje zase. S tem seveda oropa bližnjega, ki čaka na njegov dar.
Gospod, pomagaj nam razumeti, da so darovi, ki jih vsak posameznik prejme, zato, da bi bogatili vso človeško družino. Drug drugemu pomagamo dostojno živeti. Naj se vedno veselimo vsega, s čimer smo obdarovani. Nauči nas, da je največje sreča to, da živiš za nekoga, ki te potrebuje. S tem množiš talente, ki jih je Bog položil v tvoje srce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar