petek, 9. junij 2023

9. Klic k sreči

Vsak človek bi rad bil srečen. To je neko globoko hrepenenje, ki je položeno v srce vsakega človeka. Seveda je razumljivo, da hrepenenje po sreči vsak drugače razume. Vsak ima svojo podobo sreče.

Kaj je pravzaprav sreča? Sreča je stanje, ko človek ima ali poseduje vse, kar potrebuje in je zato v stanju neke blaženosti. Nič mu ne manjka, nič ga ne moti in skrbi mu ne razjedajo srca. Živi s harmonijo v sebi, z drugimi in z vsem, kar ga obdaja.

Hrepenenje po sreči ima različne obraze. Nekateri se zadovoljijo s kratkimi trenutki, ki jih osrečujejo, drugi iščejo stanja, ki bi jih dlje časa osrečevala. Za določene ljudi ima sreča bolj materialen obraz. Srečni so, če imajo dovolj veliko materialno podlago za življenje in čutijo varnost. Mnogi iščejo srečo v uživanju, ki jim poteši hrepenenje samo za kratek čas. So pa spet drugi, ki iščejo srečo, ki bi trajala dlje časa.

Kristjani se zavedamo, da je sreča pravzaprav globoko hrepenenje po večnosti, po stanju, ko bomo imeli vsa hrepenenja izpolnjena in bomo srečni v Bogu. Jasno nam je, da je popolna sreča mogoča šele v večnosti. Toda kljub vsemu se že v tem minljivem življenju trudimo, da bi že tu doživeli vsaj odsev prihodnje sreče.

Prava sreča je v razdajanju, v ljubezni. Ta živi in uspeva samo takrat, kadar se razdaja. Torej je prava sreča v odnosu. Kako osrečujoče je, če se zavedaš, da te ljudje potrebujejo, da jim lahko pomagaš, da jim lahko polepšaš življenje. Srečen si, če nekomu lahko prineseš nekaj dragocenega, da ga razveseliš in osrečiš. Gotovo je za kristjana nekaj velikega, če komu lahko                                               prineseš Kristusa, mu pokažeš pot do njega, ga privedeš k Njemu. Še bolj osrečujoča zavest je, da čutim, kako me Jezus potrebuje. Kako čudovito je, da smem postati Jezusu roka, ki izkazuje ljubezen. Da morem Jezusu posoditi svoje noge in ga ponesti tja, kamor sam ne more priti. Da mu dam na razpolago srce, da more on ljubiti preko mojega srca.

Gospod, daj nam hrepeneti po pravi sreči. Ne po tisti, ki te osrečuje nekaj trenutkov, marveč po sreči, ki je predokus večne sreče. Po sreči, ki se ne veseli sama v sebi, ampak v osrečevanju drugih. Nauči nas, da bomo v iskanju sreče izbirčni. Da ne bomo iskali le trenutne sreče temveč tisto, ki je odsev večne sreče in vodi k njej. Daj, da bomo srečni v tebi!

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar