Tržaška pokrajina je dehtela v omamni pomladi, ko se je na Opčinah rodil Jaroslav Kikelj. Njegova sestra ga je imenovala dečka treh držav. Oče je bil namreč železničar, zato so se pogosto selili z njim na novo delovno mesto; kmalu po rojstvu na avstrijsko Koroško, leto kasneje pa še na Jesenice.
Ko mu je bilo
deset let, mu je umrl oče. Po očetovi smrti se je mati z otroki preselila v
mariborsko predmestje. Tam je Jaro, kot so mu tudi rekli, nadaljeval šolo. Po
končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na mariborski klasični gimnaziji.
Že med šolanjem
se je Jaroslav zelo povezal s patri v tamkajšnjem kapucinskem samostanu. Veliko
se je družil z njihovimi bogoslovci, se pri njih navdušil za bogoslužje in pri
njem tudi dejavno sodeloval. Med duhovnikovo latinsko mašo je glasno bral
slovenska mašna besedila.
Z zglednim
krščanskim življenjem je kmalu postal apostol med fanti na Studencih. Postal je
predsednik Slomškovega okrožja fantovskih odsekov, ki je štelo 14 odsekov.
Zadnje leto gimnazije se je povezal z gibanjem mladcev, ki so bili nekakšna
predhodnica cerkvenih gibanj.
Po maturi leta
1939 se je preselil v Ljubljano, kjer je začel študij na medicinski fakulteti.
Veliko se je trudil, da bi povezoval študente medicine v katoliške kroge.
Medicinci so bili namreč precej levo usmerjeni in člani Zveze komunistične
mladine Jugoslavije (SKOJ).
Bil je prijeten
in vesel fant, zato so ga študentje medicine izbrali za predsednika katoliške
študentske organizacije Vir. S svojim delovanjem je to organizacijo zelo poživil.
Vse njegovo
zgledno delovanje je izhajalo iz njegove ljubezni do evharistije. Zanj ni bilo
dovolj, da je bil pri sveti maši, želel je prejeti tudi sveto obhajilo. Svoje
vrstnike je navduševal za mesečno sveto obhajilo, sam pa ga je prejemal bolj
pogosto. Pri svetih mašah je rad ministriral in naprej molil rožni venec. Ko je
študiral v Ljubljani, je bil pri sveti maši in obhajilu skoraj vsak dan. Za
prve petke je navduševal tudi druge in jih opominjal, da je to dan v čast
Jezusovemu srcu. Zelo vestno je gojil vsakdanje premišljevanje in izpraševanje
vesti. Vsako leto je opravil tridnevne duhovne vaje in si zapisoval sklepe ter
jih vestno uresničeval. Veliko mu je pomenilo branje življenjepisov svetnikov,
posebno ga je navduševala Povest duše sv. Terezije Deteta Jezusa.
Njegov odnos do
Boga je obarval vse njegovo življenje. Hotel je biti apostol med mladimi in jih
na vse mogoče načine voditi k Bogu. To pa seveda ni ostalo neopaženo pri
študentih, ki so bili levo usmerjeni. Bil jim je moteč, ker je preprečeval, da
bi pridobivali nove člane.
Po okupaciji so
Italijani že leta 1941 razpustili vse študentske organizacije in zahtevali, da
se včlanijo v Ljubljansko univerzitetno organizacijo. Zaradi bojazni, da bodo
Italijani univerzo razpustili in študente razgnali, je takratni rektor od
mnogih vplivnih študentov članstvo skoraj zahteval. Tudi Jaroslav se je moral
včlaniti, da bi tako reševali univerzo.
To pa je bilo povod levo usmerjenim, da so ga označili za narodnega
izdajalca. Agenti OF so ga 18. marca 1942 ustrelili, ko je šel od kosila iz
Ljudske kuhinje na Streliški ulici v Ljubljani. Na pogrebu, ki ga je vodil škof
Rožman, se je zbrala pettisočglava množica. Ob koncu je zadonela zahvalna pesem
Bogu v zahvalo za mučenca, ki je bil čist kot kristal in nedolžen kot jagnje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar