Rodil se je 3. oktobra 1916 kot predzadnji od devetih otrok v družini, ki je živela v Spodnjih Gorčah v župniji Braslovče. V Mariboru je končal drž. Klasično gimnazijo, v jeseni 1936 se je prav tu vpisal na Visoko bogoslovno šolo. V 5. letniku je bil na dan napada na Jugoslavijo 6. aprila 1941 posvečen v duhovnika. Ker je bil predčasno posvečen, ga Nemci niso imeli v seznamu in je imel poldrugo leto mir pred njimi. Ker so pa opazili, da ima na vernike močan vpliv (bodril jih je, učil, prosvetljeval), so ga že leta 1942 aretirali in zaprli v Stari pisker v Celju. Tu ga je zasliševal in neusmiljeno mučil gestapovec Wiegele, ki ga je z glavo obešenega navzdol tepel z bikovko po podplatih. Od tu so ga prepeljali v taborišče Dachau, kjer je delal v tovarni letal. Tudi tu je s sotrpini preživljal lakoto, mraz, umazanijo, trpinčenje, pa vendar ostal pri življenju in se po koncu vojne vrnil domov. Oktobra 1945 je bil poslan v Gornjo Radgono, kjer je bil župnik do upokojitve leta 1989. Zadnja leta svojega življenja je živel v domu za ostarele duhovnike v Mariboru.
Takoj po vojni je začel okušati novo vrsto »svobode«. Partija je pozvala k popisu vse taboriščnike. Kmalu so ga začeli obiskovati razni »tovariši«, ki so ga vabili k sodelovanju z OZNO, ker pa je to odklonil, so mu začeli resno nagajati. Obtoževali so ga, da se pri zasliševanju pri gestapu ni dobro obnašal, da je njegovo ravnanje v Dachau sumljive narave, da je bil izdajalec in podobno. Kasneje so ga neprestano opazovali, kaznovali, kontrolirali, niso smeli zvoniti, pobirati pušice v cerkvi, vabili so ga v CMD, na pogovorih so ga izsiljevali, mu grozili, ga obtoževali. V knjigi »Duhovnik v taborišču smrti« je zapisal:
»Sprašujem se, kaj so naredili iz moje mladosti vsi ti, gestapo, SS in OZNA?! Končno je tudi takole lepo in osrečujoče biti v Gospodovi službi, saj hodi pred nami v okrvavljenem plašču s križem na rami in vabi: 'Kdor hoče za menoj, naj vzame svoj križ!'« Umrl je 11. februarja 2008.
Ni komentarjev:
Objavite komentar