V Stari zavezi je Bog pošiljal preroke s tolažilnim sporočilom: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo … Kakor dečka, ki ga tolaži njegova mati, tako vas bom jaz tolažil.« V Novi zavezi pa je »iz Kristusovega Srca priteklo težko pričakovano blagrovanje: 'Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi', obenem pa tudi povabilo z zagotovilom: 'Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.'«
Janez Veider, doma iz Mengša, se je rodil 28. maja 1896. Že mlad je želel postati duhovnik, kar se je zgodilo leta 1922. Po kaplanski službi na Vrhniki je prišel v Škofjo Loko, leta 1931 pa v Staro Loko pri Škofji Loki. Tu je bil izjemno aktiven pri delu z mladimi, zbiral jih je v Marijini družbi, pisal in režiral igre. Sodeloval je pri odkrivanju fresk v Crngrobu in tudi okoliških cerkvah. Napisal je Vodič po Crngrobu in umetnostno topografijo starološke dekanije. Leta 1936 je bil prestavljen v Št. Vid pri Lukovici, v začetku druge svetovne vojne je moral v pregnanstvo na Hrvaško. Leta 1941 se je vrnil v Ljubljano k uršulinkam za spirituala, začel študirati umetnostno zgodovino, leta 1945 diplomiral, naslednje leto doktoriral s študijo o stari ljubljanski stolnici. Po smrti dr. Viktorja Steske je prevzel predavanja o umetnosti na Teološki fakulteti. Bil je velik ljubitelj umetnosti. Že zgodaj je zbiral umetnostne predmete in knjige in ustvaril bogato umetnostno knjižnico in zbirko umetnin.
Dne 17. junija 1949 so dr. Janeza Veiderja aretirali in zaprli. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je obsodilo na šest let odvzema prostosti s prisilnim delom, mu za dve leti odvzelo državljanske pravice in zaplenilo vse premoženje. V sodbi so navedeni naslednji krivdni razlogi za zapor: širil naj bi propagando o nasilni zrušitvi obstoječe družbene ureditve v FLRJ, napovedoval naj bi propad tedanje oblasti in odcepitev Slovenije od FLRJ, sramotil naj bi komunistično zastavo, povezoval naj bi se z ilegalnimi osebami iz inozemstva.
V njegovi zaporniški karakteristiki so ga označili takole: »Najreakcijonarnejši tip, kateri je pripravljen boriti se proti našemu režimu z vsemi sredstvi.«
Dne 17. junija 1955 je dr. Veider stopil izza zidov zopet na svež zrak »svobode«. Dva meseca pozneje je dobil mesto župnijskega upravitelja v Stari Loki, tu ostal do leta 1963, bil prestavljen zaradi demence in posledic zapora v vas Peče pri Vačah, leto kasneje, 15. maja 1964, pa je umrl v ljubljanski bolnišnici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar