sobota, 11. junij 2016

11. Andrej Majcen, salezijanski misijonar 1904–1999


Luč sveta je Andrej zagledal septembra 1904 v Mariboru. Oče je bil uradnik na sodišču, mati pa je izvirala iz sloveče Koroščeve družine. Krst je prejel v cerkvi Matere usmiljenja v Mariboru.
Mati je želela, da bi postal duhovnik. Priporočala ga je Materi Božji in mu govorila: »Ne pozabi, da si Marijin otrok!« Oče ga je klical Slavko. Začrtal mu je pot učitelja in ga učil: »Slavko, bodi vedno dober z vsemi, pa ti ne bo nikdar žal!«
Ker so se zaradi očetove službe selili, je Andrej začel obiskovati osnovno šolo v Krškem. Vse razrede je izdelal z odliko in še nemščine se je dobro naučil. Po osnovni šoli je šel na učiteljišče v Maribor, tako je odločil oče. Ko je prihajal domov na počitnice, je mati v njem opazila nepravoverne ideje, ki so spreminjale njegov značaj. Z nežno besedo in molitvijo je pomagala sinu, da je ostal zvest in svoje krščansko življenje še poglobil.
Po končanem šolanju je kot mlad učitelj začel poučevati na salezijanski šoli na Radni. Že po enem letu je zaprosil za sprejem pri salezijancih in odšel na Rakovnik v noviciat. Tam je ostal deset let in študiral bogoslovje, poleg tega pa deloval kot strokovni učitelj rokodelcev. To delo mu je prineslo veliko praktičnega znanja, ki mu je v misijonih prišlo prav.
Po novi maši leta 1933 je še dve leti deloval na Rakovniku, potem pa se mu je odprla pot v misijone. Misijonski križ je prejel v cerkvi na Rakovniku 15. avgusta 1935.
Njegov prvi misijon je bil v Kunmingu na Kitajskem, kjer sta s sobratom Kerecem vodila novoustanovljeni misijon. Leta 1951 so vse misijonarje izgnali iz Kitajske. Andrej je zatem leto dni deloval v Makau, od koder je odšel v Vietnam. V Hanoju je dve leti vodil sirotišnico, v kateri je bilo 550 sirot; to je bil začetek salezijanskega dela v Vietnamu. Leta 1954 je bil iz Severnega Vietnama izgnan, po izgonu je dve leti deloval kot ravnatelj velikega zavoda v Hongkongu. Sledilo je dvajset zlatih let njegove misijonske dejavnosti v Južnem Vietnamu.
Ko je leta 1976 moral oditi, je bilo v Vietnamu kar 141 salezijancev, vsi razen enega mlajši od trideset let. Izgnanec se je za tri leta ustavil na Tajvanu pri legendarnem misijonskem zdravniku dr. Janezu Janežu. Spomladi 1979 se je vrnil v domovino, kjer je kot misijonar »iz zaledja« deloval še dvajset let.
Proti koncu svojega življenja je zapisal: »Danes se posebej zahvaljujem Bogu za prehojeno pot doma in v misijonih. Bog je čudovit, četudi je pot križeva. Srečen sem, da sem to pot prehodil. Ideal vsakega svetega duhovnika je, da bi bil kot drugi Kristus, z njim na križu za rešitev duš. Nič ni lepšega, kakor se dajati iz ljubezni do drugih.«
Domov k Očetu se je po mnogih trdih bojih vrnil na svoj 95. rojstni dan 30. septembra 1999.

Ni komentarjev:

Objava komentarja