Dehtijo, dehtijo vrtnice vseh barv. Visoko poletje jim daje vonj. Cela poljana cvetov je potrebna za majhno steklenično parfuma. Dovolj ga je pa ena sama kapljica, sicer je vonjava moteča. Tako je z izvlečki, z ekstrakti. Niso naravni, a tudi v naravi nas marsikakšen vonj odbija.
Nazaj k naravi! Tako je klical v svet francoski psiholog Rousseau (izg. rusó). A ne včeraj; že pred dvesto leti. Očitno se je marsikaj raznaravilo že v njegovem času, sicer ne bi imel vzroka za svojo filozofijo. Naravi res že dolgo škodujemo, in to bolj in bolj. Konference, simpoziji o drugačnem ravnanju le malo zaležejo. Ni mogoče stehtati in izmeriti, koliko strupov gre v ozračje samo skozi tovarniške dimnike po vsem širnem svetu. Naš trboveljski velikan je samo eden, a ni edini v domovini.
Nazaj k naravi; to pesem so s posebnim napevom zapeli v nemških deželah, ko so pred desetletji začeli širiti kulturo golote; freikörperkultur. Nenavadno hitro se je prijela. Nudistične plaže, predvsem pa v vse smeri izpeljan kult nagote. Tudi v družino. Predvsem pa je novo vero takoj povzela moda in je ne izpusti iz rok.
Oj, mati Marija – Mirjam –, najbrž je za Sina s tvojih statev prišla »suknja, scela stkana«, ko se je celó vojakom zdelo škoda, da bi jo razkosali. Vidiš, zdaj pa mame in mamice oblačijo sebe in svoje že majhne otroke v skrajno oprijeta – nezdrava in neokusna – oblačila, samo da poudarijo mikavne telesne oblike. Še na to se sklicujejo, da krščanska vera vendar spoštuje telo! Seveda ga. Tako zelo, da ga ne dovoli imeti za cilj poželenja.
Telo je vrtnica, in to božja. S skrajno nežnimi cvetnimi listi. Čez noč se ospe. Obvaruje jo samo zavest dostojnosti. To zavest pa napadajo topovi z vseh strani.
Roža skrivnostna. Marija. Nekdaj tudi na Slovenskem razširjena Marijina kongregacija. Vanjo so se včlanili mladi, da bi po njenih vodilih ohranjali v sebi čut za dostojanstvo, spodobnost in spoštljivost. Med njimi je bil tudi bl. Alojzij Grozdé.
Predanost Jezusovemu in Marijinemu Srcu vključuje tudi to področje življenja: odnos do kreposti, ki ji pravimo čistost srca in duše. Najbrž je treba popraviti, spremeniti tudi kako svoje stališče do oblačenja. A to je mogoče le, če smo do temeljev odkritosrčni v odgovoru, kaj nas vleče k modi razgaljanja. Naš prvi odziv bo odpor in sklicevanje na osebno svobodo. Nespodobne misli bomo podtaknili onemu, ki nas opozarja. Lahko bi pa verjeli vsaj kakemu psihoterapevtu in ugotovitvam na podlagi raziskav. Sicer pa tudi od kake druge stroke zvemo, da je pomembna stran obleke zakrivanje in razkrivanje. Od nas pa je odvisno, za kaj se pri nakupu odločimo.
Od nas je pa tudi odvisno, kateremu kultu podlegamo.
Poletje! Čas, ko želimo biti prosti skrbi, dela, obveznosti. Ko bi najraje poleteli! Ko se nam v vročini res lepi na kožo vsako blago. Vendar je samo za na plažo primerno tako oblačilo, ki je kdaj prej veljalo kot »negližé«, primerno za nočno spanje.
Jezus je imel izostren okus; nosil je suknjo, »scela tkano«.
Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar