4. vrtnica: Biti zgled

Ni več veliko domačij z bogkovim kotom in staro po­dobo Srca Jezusovega. Čaščenje Jezusovega Srca je bilo nekoč že zelo živo in posvetilno molitev so pri nas v mnogih družinah molili vsak dan. S posebno vnemo so se posamezniki in družine priporočali Jezusovemu Srcu med prvo svetovno vojno. Številni gospodarji oziroma očetje in sinovi so bili vpoklicani, doma so v skrbeh ostale matere z majhnimi otroki in ostarelimi ljudmi. Pobožnost do Srca Jezusovega so v župnijah okrepili du­hovniki; molitev je tako rekoč kipela v nebo od povsod.
Ko minejo nevarnosti, nekateri ljudje molitev opusti­jo in vnema za čaščenje se močno zmanjša. Ostane le bolj mala čreda, kakor jo omenja že Sveto pismo. Brž ko zvestoba do čaščenja, molitve, evharistije ne prehaja več iz roda v rod, jo zamenja brezbrižnost do verskih vsebin. To se dogaja tudi nam. Marsikomu je odveč ho­diti k maši, pa tudi skupna družinska molitev je marsikje utihnila.
Zato spodbuda k čaščenju Srca Jezusovega prav lahko naleti na gluha ušesa. Vendar to ni razlog, da čaščenja ne bi priporočali. Gotovo največ opravi zgled. Zvestoba veri je prav tako nalezljiva, kot je nalezljiva brezbrižnost do nje. Ob ljudeh trdne vere se počutimo varno, saj iz njih veje mir. Vzbujajo spoštovanje. Kolikor bolj prihaja­mo z njimi v stik, toliko bolj postajamo kritični do vseh, ki vero in vernike sramotijo. Včasih je potreben le maj­hen dogodek, da v površnem kristjanu spet vzplamti nje­gova duhovna narava. Častilec Jezusovega Srca ne more vedno vedeti, na kom se je izpolnilo zagotovilo obilnega blagoslova prav zaradi njegove molitve. Čaščenje deluje navznoter in navzven. Navznoter k častilcu, navzven pa k drugim ljudem. Mar ni Jezus nekoč dejal, da je pokli­can tudi k onim, ki ga ne poznajo?

Čaščenje evharistije in Srca Jezusovega prši blagoslov vsemu svetu, tudi če je omejeno le na manjše število ver­nikov. Onih trajno zvestih, pa tudi tistih, ki se zanj ogre­jejo le v stiskah in težavah. Škoda le, če pozabijo, da bi morali biti hvaležni.
Sodobnejše podobe Srca Jezusovega izkazujejo neko­liko drugačen slikarski slog kot nekdanje. A tudi glede teh velja Jezusova obljuba: Bogato bom blagoslovil kra­je in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga bodo ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Jezus zagotavlja ponovno prijateljstvo v sprtih družinah in pomoč v kateri koli sti­ski, če bodo družine zaupale njegovemu božjemu Srcu.
Mar nam je nerodno imeti na vidnem mestu nabo­žno podobo, molitvenik ali pa Sveto pismo? Zardevati bi morali zaradi kake plehke revije in filma, ki zaposli vse naše čute.
Čaščenje Jezusovega Srca naj tudi ne bo le navidezna

pobožnost, zgolj formalna pripadnost verski dejavnosti. V marsikaterem društvu osebi preneha članstvo, če vpi­sani vanj ničesar ne prispeva. Tudi Jezus pričakuje od nas nekaj zavzetosti.
Vedno pa nam daje več, kot od nas prejme.
Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo,
usmili se nas.