ponedeljek, 10. junij 2019

10. Glejmo Jezusa v vsakdanu

Pater Mateo odstira skrivnost duhovnega zrenja v vsakdanjem življenju: kakšno veličastje!

Kako videti Jezusa v vsem? Kako to doseči? ... Nikakor ne zadostuje nedoločno misliti nanj in ga gledati v neki megleni daljavi. V tem nikakor ni duha žive vere.

Glejte Jezusa v sebi in okrog sebe: v dogodkih in preizkušnjah, v radostih, ki jih pošilja, v občasnih milostih, ki jih podeli ob prikladnem času: spoznajte to in se mu zahvalite! Hvaležnost izzove povodenj milosti.
Glejte ga v vseh vaših molitvah. On je, vedno je on, ki jih navdihuje in jih bogati, ki z neizmerno milino sprejema vaše želje, vaše darovanje, vaše najponižnejše prošnje.
Glejte ga med svojim delom, kajti on je tu, da v vas dovrši neko drugo delo - vašo posvetitev. Posvetite vse, kar delate, kakor sveti brat kroja Gerardo Majella, ki je ob vsakem vbodu s šivanko vzkliknil: »Gospod, ljubim te: reši neko dušo!«.
Glejte ga na čelu vaše mize kot brata, kot prijatelja ob vašem obroku, ki vam daje sebe kot kruh življenja, kot angelsko hrano.
Glejte ga ob vašem počitku: odpočijte se na njegovem Srcu kakor sveti Janez … Ker ste ga videli, naj bo vsak utrip vašega srca utrip ljubezni.
Glejte ga v vaših žrtvah. On je vaš vzornik. nekega dne pa bo vaša slava in vaša nagrada. In da bi bile vaše telesne odpovedi dragocenejše, jih združite z Odrešenikovimi ranami, potopite jih v kri njegovega Srca.
Glejte ga v urah notranjih tesnob, ki pripadajo le njemu, ki jih ne moremo nikomur zaupati … ure Getsemanija. Ne potrebujete novega Simona iz Cirene: Jezus bo to za vas. Ena sama njegova beseda–- in potolaženi boste ...
V urah razočaranja - ko vas sicer dobre duše, ki jih imate za svoje, prizadenejo…, ker ne znajo ljubiti kakor on –boste začutili, kako se Jezus nežno dotika vašo rane, ki mu jo približate. Tako vaše srce ne bo vezano to, kar je tu spodaj, in razumeli boste, da je samo on dober.
Glejte ga, nevidno navzočega, v urah utrujenosti in potrtosti, v trenutkih, ko smo od vsega brez moči in razdrobljeni, v trenutkih, ko čutimo težo lastne bede in slabosti … Recite mu z vsem svojim zaupanjem: »Verujem v tvojo ljubezen, Gospod! ...«
V urah skušnjave in velike moralne bede, v katerih se je treba bojevati – teh ur samo Devica Marija ni poznala – glejte Jezusa, ki stopa skozi nevihto… Želi vas sprejeti v čoln svojega Srca in, ko se vam bo zdelo, da spi, boste spoznali, da je buden in čuječ … le njegove veke so zaprte… Gledati ga torej ob sebi, njega, ki je vaša moč in vir vaših sil… Jezus je Bog življenjskih bojev. Boj je sicer nujen … toda Jezus pomirja nevihto … Če smo z Njim, ne bomo nikoli utonili.

Ni komentarjev:

Objava komentarja