četrtek, 13. junij 2019

13. Jezus čaka pred vrati

Božja potrpežljivost ljubezni, ki čaka! “Glej to Srce! ...” Kako se Jezus počuti, ko stoji pred vrati src?

Jezus je klical … Jezus kliče … in ne sliši odgovora, razen tega:
“Samo en trenutek, Gospod, moram opraviti toliko stvari … moja prihodnost ... moji interesi ... moje dobrine … počakaj, prosim!”
In Jezus čaka, dolgo čaka. Bo imel srečo ali ne?
Ponovno potrka.
“Me boš sedaj sprejel?”
“Še malo, moram poskrbeti zase, za svoje zdravje; sem na tem, da si zadovoljivo uredim življenje …, da dosežem srečo! Samo še trenutek!”
Jezus čaka pred vrati kakor ubožec, kakor berač.
On je Božji berač ljubezni! Steguje roko …
To je Božja roka, prebodena za nas, ki pa se mora velikokrat – ker ji ne preostane drugega - umakniti nazaj.
Jezus čaka dolgo: težave minejo ali pa ne minejo. Sledijo druga za drugo; razočaranja se množijo …
Morda pa bo le sprejet, končno, sedaj.
Spet potrka:
“Me sprejmeš danes? Tvoj Tolažnik sem … Prijatelj tvojih žalostnih dni … Me sprejmeš sedaj?
“Danes? ... danes? … Kaj bo rekel o meni? … Kaj si bo mislil o meni? … Počakaj, Gospod, počakaj …“
In on čaka. On, ki je Bog in ničesar ne potrebuje, ki je večji kot vsi.
Čaka, ko to majhno ustvarjeno bitje, slabotno, potrebuje vse, posebno od njega.
Ustvarjeno bitje, ki ga je On obdaroval z neštetimi dobrotami, a za to od njega ni prejel drugega, kot žalitve, nehvaležnost, zaničevanje.
Za vse stvari imamo čas in za vse ljudi, samo za Kralja kraljev ne.

Ni komentarjev:

Objavite komentar