Zajemati iz izvira Jezusovega Srca in ne iz svojega izvira, zajemati iz
zaupanja vanj in ne iz zaupanja vase!... O tem p. Mateo:
Kako bomo mogli
odgovoriti na naše poslanstvo, če nam vera ne pride naproti?
Nikar ne reci: če
bi bil zdrav, če bi imel denar, če bi imel veliko časa, bi lahko mnogo
prispeval za Božjo slavo in za blagor duš – toda jaz sem bolan …, sem ubog …,
imam dolžnosti … Ko je Jezus začel osvajati svet, ali je morda izbral za svoje
apostole učenjake, bogataše, oblastnike, velikane tega sveta? Ne! Izbral je uboge,
nevedne in neznane ljudi. S takšnimi ljudmi On dela, v ljudeh take vrste je
proslavljen.
Svet je
poln knjižnic in v teh knjižnicah najdemo čudovite knjige, ki pa ne spreobrnejo
nikogar. Koliko ljudi jih sploh bere?! Spreobrnjenje duš je Božje delo. V naši
nevednosti pripisujemo uspeh vidnemu orodju, pridigarju!… Pravo orodje, veste
kdo je? To je tista mala prezrta duša, skrita, ki moli, ki trpi, ki veruje …
Glejte to je Božje orodje! Svet, osupel ob nekaterih spreobrnjenjih, pripisuje
ta spreobrnjenja sposobnosti govornika, filozofskemu dokazovanju, toda to ni
res!
Bil sem
priča nekemu spreobrnjenju, ki ga ne morem pozabiti. Neki nesrečni družinski
oče je umiral. Ko se je po dolgem času vrnil k Bogu, je prejel svoje prvo in
zadnje sveto obhajilo, z njim pa so ga prejeli tudi njegova žena in njegovi
otroci. V kotu iste sobe pa je hišna služkinja ponižno klečala in v ganjenosti
jokala … Naenkrat pa se je dvignila, pristopila k postelji umirajočega in mu
rekla:
“Gospod,
dovolite mi, da vas vaša ostarela služkinja objame v tej lepi in veličastni
uri.” Bolnik, ves ganjen, jo objame. Uboga ženska zahlipa skozi jok:
“Gospod,
služila sem vam več kot dvajset let. Toda ves ta čas nisem hotela biti samo
preprosta služkinja v vaši hiši, ampak tudi apostolka Jezusovega Srca. Vseh
dvajset let sem darovala za vas svoje vsakdanje sveto obhajilo, svoje molitve,
svoje trpljenje, svoje žrtve in svojo ljubezen in prosila za eno samo veliko
milost: da ne grem v nebesa, dokler ne vidim nebes tukaj, v tej hiši, dokler ne
vidim zmage Jezusovega Srca. Glejte, Jezus je zmagal. Zdaj lahko umrem!”
Zmaga Jezusovega Srca - toda na prošnjo te ponižne
žene, ki je verovala v usmiljenje Jezusovega Srca in ki se ni naveličala moliti
in upati. Kaj pravite na ta “Zdaj odpuščaš v miru” te preproste apostolske
duše?
Ni komentarjev:
Objavite komentar