Blagoslovljeni bodo kraji, kjer bo na častnem mestu podoba Jezusovega Srca. To je ena od Jezusovih obljub.
Bolj redkokje opazimo v modernem stanovanju to podobo. V starih kmečkih hišah pač, ki tako in tako de¬lujejo muzejsko. Kaj to pomeni? Da so nekoč podobe nadomeščale branje nabožnih del in vsak pogled nanje je ljudi spomnil na molitev in priprošnjo. V teh naših starih domovih, za katere pravi Kajetan Kovič, da so »iz moje stare zaveze« in da v njih prebiva »prednikov sveti Duh«, poleg svetih podob ni bilo nobene druge; kvečje¬mu še povečana poročna slika staršev.
Naša stanovanja se rada ponašajo z umetninami; k njim pa kakor da poceni verska podoba ne sodi. Otroci ne vedo, kaj je bogkov kot, tudi hišnega kropilnika ne poznajo. Saj ni rečeno, da so bili kropilčki nekoč vedno in povsod napolnjeni z blagoslovljeno vodo in da so se ljudje kar naprej križali z njo. Toda bili so, zdaj jih pa ni.
Ko so šli ljudje na božjo pot – danes izključno rečemo le na –, so domov prinesli »odpustek«; kako nabožno drobnarijo za domače in za kakega prijatelja. Danes? Se spomnimo, kdaj smo dobili v dar kaj božjepotnega? Kdaj pomislimo, da bi bil naše pozornosti kdo vesel?
Tako in tako so sedanja romanja na pol izletniška. Ne stanejo nas posebnega truda; le nekaj goriva. Takoj se lahko sklicujemo na izjeme. Verjetno si jih Jezusovo Srce želi precej več, kot jih je. Čemu sicer obljuba milo¬sti zgolj zaradi njegove podobe na vidnem mestu?
Sv. Marjeta, ki so ji bila dana mistična doživetja, je
živela v 17. stoletju. Sto let kasneje je tudi za naš čas pustila sledi francoska revolucija. Ljudem je temeljito izpodkopala temelj vere. Revolucionarno geslo: svobo¬da, bratstvo, enakost se slišijo tako veličastno, da danes vsi prisegamo nanje. V bistvu so spretno povzeta iz Je¬zusovega nauka, vendar Jezus pripominja, da učenec ni večji od učitelja, služabnik pa ne od gospodarja (prim. Jn 13,16). A to ne pomeni, da naj večji manjšega zatira. Klinov z lestve nobena revolucija ni odpravila, prav vsa¬ka vladavina postavlja zakone. Revolucionarna kar po pravilu zelo trde.
Jezusove obljube so bile na neki način napoved tež¬kih časov. Res so se za take izkazali. Med obljubami je tudi milost miru za družine. Novi francoski zakoni so že pred dvesto in več leti uvedli civilni zakon, dovolili ločitev in samo zamislimo si, kako na široko je ta praksa zajela svet. Kakšne so njene posledice in kam se danes širijo njene lovke. Ljubeča se družina je zanesljiv maj-hen zemeljski raj. Za težave v družini pa obstaja pomoč. Pomembna pomoč ustanov in globinsko zavetje v veri. Na slednje se nanaša Jezusova obljuba miru za družine, ki se mu bodo posvetile.
Toda! Posvetitev ni zgolj cerkveni obred oziroma ver¬ski dogodek, po katerem milost kar samodejno priteka. Da poslej ni nič drugače, je že marsikdo potožil. Ne more biti, če za to ničesar ne storiš. Ko Jezus ponuja roko, pričakuje, da mu jo boš ponudil tudi ti. Tako je pri vsakem odnosu. Njegovemu Srcu posvečene družine ga morajo sprejeti v svojo sredo. Oblike duhovnega sobiva¬nja z njim so različne. Segajo od osebne in skupne mo¬
litve do mesečne spovedi. Od podobe Srca na vidnem mestu do vsakodnevne, četudi le bežne misli naj. Tako kot se pogovarjamo o ljudeh in z ljudmi, lahko pripove¬dujemo Jezusu o sebi in ljudeh. Če verujemo vanj, vemo, da nas sliši.
Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar