Nedelja se v kakem jeziku imenuje sončev dan. Oba pomena sta zgovorna: dan brez dela in dan kot dar svetlobe. Sonce nekaterim ljudstvom še vedno pomeni božanstvo. Tudi krščanski božič je umeščen v čas son¬čevega obrata, ko začne svetloba naraščati. A ne šele na meteorološki datum, že kar mnogo prej. Natančni opa¬zovalci vedo, da se sprememba začne dogajati že sredi de¬cembra. Za to ni treba biti kak diplomirani strokovnjak, le čuta za zaznavanje v dnevnem direndaju ne smemo zanemariti.
To napovedovanje svetlejše svetlobe sredi zimskega časa je kakor podoba starozaveznih napovedi Odrešeni¬ka. Zdavnaj preden je ta res prišel, je bil oznanjan kot
blagi rešitelj, ki nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasnil (prim. Iz 42,3), pa tudi vpil ne bo in ne zganjal hrupa.
Tak še vedno ostaja med nami. Tiho nas čaka v evha¬ristiji. Molče nas pričakuje v tabernaklju. Molče tudi v spovednici, molče ob vseh zakramentih. Kaj vse smo v družbenem življenju primorani storiti. Gorje, če ne plačamo davkov in sprotnih položnic. Čaka nas takojšnje kazensko doplačilo. Lahko smo postavljeni na cesto pod milo nebo iz hiše, ki smo jo s trudom in pritrgovanjem zgradili. Celo socialne službe zahtevajo od našega dediča povračilo tega, kar so nam kdaj v stiski namenile. V ob¬čestvenem življenju je laže, ko naj se verniki ravnamo po zgledu prvih kristjanov, ki so si med seboj pomagali, ne da bi za to zahtevali povračilo.
Jezus od nas ne pričakuje nobene gmotne dobrine. Niti čaščenja ne zahteva proti naši volji. Že začetek člo¬veške zgodovine je pa v Svetem pismu zaznamovan s tako imenovanim sedmim dnem, ki naj bi bil dan za Gospoda, ko naj se odpočijeta človek in njegova živina (prim. 2 Mz 20,10). Prej kot obilno čaščenje sebi Stvarnik nam pri¬vošči počitek. Trpeči Jezus je v Getsemaniju zaspane učence, sicer malce očitajoče, vendarle dolgo prepustil dremavemu počivanju (prim. Mr 14, 41).
A to ni opravičilo za naše nedeljsko lagodje. Za otroke niso opravičilo vabljive oddaje v času, ko je v cerkvi družinska sveta maša. Nedeljsko bogoslužje zagotavlja blagoslov za naše ravnanje v prihajajočem tednu. Razliva se na učno, poklicno in domače delo. Televizijski pre¬klop z risanke na mašni obred ne velja, če imamo vse
možnosti, da se maše udeležimo v cerkvi. Vsebuje pa svo¬jo vrednost, če smo se v stanju obolelosti zavestno preklo¬pili od zanimive oddaje k prenosu svete maše.
Nekateri starejši ljudje se še spominjajo, da so jih v otroških in mladostnih letih duhovniki spodbujali k tako imenovanim »žrtvicam«, na pogled nepomemb¬nemu odrekanju drobnim vabam: sladkarijam, pole¬žavanju, nagajivostim, jezikanju. Veljale so kot odlična vaja za odrekanje pomembnejšim stvarem: od skušnjav do pregreh. Pregovor, da iz malega raste veliko, še vedno velja za vsa življenjska področja.
Take koristne »žrtvice« sta danes mobilnik in raču¬nalnik, zelo koristna v zmerni meri, in pogubna v pre¬tirani rabi. Zasvojenost z njima postaja pereča nadlo¬ga za družbo, ker uporabnike umišljenih prijateljstev onesposabljata za žive stike z okolico. Danes tudi ne upoštevamo niti najbolj osnovnega bontona, ko se nam v žepu oglasi klic. Ob sebi zanemarimo človeka, ki priča-kuje našo pozornost, in se menimo z drugim in tretjim brez resnične potrebe.
Neumnež, nocoj bodo tvojo dušo terjali od tebe (prim. Lk 12,20) in tisti hip bo nepomembna vsa pri¬sesanost za tehnološke dobrine. Vsaj nedeljo kot dela prosti dan si ohranimo za prijateljevanje z Gospodom. Papež Frančišek nas k temu zelo spodbuja.
Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar