Nastanek milostne podobe usmiljenega Jezusa je povezan z videnjem, ki ga je imela poljska svetnica Favstina Kowalska 22. februarja 1931. In prav toplo mi je bilo pri srcu, ko sem spoznala, da sem sama še na poseben način povezana z njim, saj je 22. februar tudi datum mojega rojstnega dneva.
Po Božji previdnosti sva se 22. februarja 2002 z možem
Domnom zaročila v Opatovi kapeli v Stični, pred občestvom sorodnikov in
častilcev Jezusovega in Marijinega srca, ki se vsak zadnji petek v mesecu
srečujejo na tem mestu. Ko sva se poročila, sva dala v najina poročna prstana
vgravirati Jezusov križ z žarki Božjega usmiljenja in si za geslo najine skupne
poti izbrala besedilo na milostni podobi Božjega usmiljenja: Jezus, vate
zaupam!
Dvaindvajsetega junija 2002 sem se v Opatovi kapeli po
predhodni pripravi z devetimi prvimi petki in petimi prvimi sobotami posvetila
Jezusovemu in Marijinemu Srcu. In ravno čez eno leto po posvetitvi, 22. junija
2003, se nama je rodila prva hčerka, ki sva jo imenovala Favstina, po sv.
Favstini Kowalski. Še preden smo prišli prvič kot družina domov, smo dobili
priložnost, da smo obiskali kapelo Božjega usmiljenja v Ljubljani in se
izročili v varstvo usmiljenemu Jezusu in sv. Favstini Kowalski. Še globlje smo
vstopili v Jezusovo Srce, ko smo drugi hčerki dali ime Marjeta po svetnici
Marjeti Mariji Alacoque (izg. alakok), ki je dobila nalogo, da svetu razodene
Srce Jezusovo, pobožnost devetih prvih petkov in posvetitev Jezusovemu Srcu.
Marjeta praznuje svoj god 16. oktobra in ugotovili smo zanimivost, da takrat
praznuje svoj rojstni dan njena krstna botrica Tanja. Marjeto smo nesli h krstu
na praznik sv. Jožefa leta 2006 in ta dan smo si zapomnili kot velik dan Božje
previdnosti. Bili smo obvarovani prometne nesreče in Marjeta gotove smrti. V
križišču na Blanci, tik pred domom mojih staršev, ko smo želeli zaviti levo,
nas je prehiteval avto, ki ga je Domen zadnji hip opazil. Dodaten šok je bil,
da dojenčica Marjeta v avtu sploh ni bila privezana.
Tretji hčerki pa smo dali ime Lucija po fatimski vidkinji
Luciji, ki je dobila nalogo, da svetu razodene in razširi pobožnost do brezmadežnega
Srca Marijinega, pobožnost prvih sobot in pobožnost petih prvih sobot ter
posvetitev Srcu Marijinemu.
Tukaj pa je naša družina zopet doživela veliko milost. Po
porodu sem imela najprej obilne notranje in nato še obilne zunanje krvavitve.
Prejela sem dvajset vrečk krvi. Zdravniki so se borili za moje preživetje. Tri
dni so me držali v umetni komi in niso vedeli, kakšne posledice bodo zaradi
tega imeli moji notranji organi. A sem neverjetno hitro okrevala in že čez en
mesec, 8. marca 2008, smo lahko proslavili sv. krst naše Lucije v Opatovi
kapeli v Stični. Krstil jo je p. Anton Nadrah, ki je velik častilec fatimske
Matere Božje. Čez dobre tri mesece smo v Stični doživeli drugi milostni obisk fatimske
Matere Božje. Takrat je naša družina preživela teden dni v njeni bližini v
Stični in se ji zahvaljevala za čudež življenja. Ob njenem slovesu, 22. junija
2008, pa smo se kot družina posvetili njenemu brezmadežnemu srcu.
Družine smo v današnjem času v velikih preizkušnjah in na
udaru. Sveto pismo nas po 1 Pt 7-9a uči: »Vso svojo skrb preložite nanj, saj on
skrbi za vas. Trezni bodite in čuječi! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor
rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu trdni v veri.«
V naši družini, če le moremo, obhajamo prve dneve v mesecu
in doživljamo, da se ob tem napijemo Božje ljubezni, da se nahranimo in
okrepimo za vse nevihte in boje, ki pridejo čez mesec. Ko med nama z možem
pride do prepira, doživljam, da je to kot nevihta na morju in je morje na
površini zelo razburkano, v globini pa ohranja svoj mir. Te nevihte med nama so
vse krajše in kratkotrajne in zelo hitro pride do sprave. Vse to pripisujem
Božji previdnosti, varstvu svetih Src in zvestobi prvim dnevom v mesecu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar