1. Dar Jezusovega Srca

Zopet so pred nami Vrtnice, duhovno branje za naše vernike, ki ga sedaj že vrsto let pripravlja Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Prvi petki v mesecu in mesec junij z vrtnicami so dar Jezusovega Srca. Srce je simbol ljubezni. Toda Jezusovo Srce ni le navaden simbol, ampak je izvir najčistejše in najzvestejše ljubezni. Dokaz zanjo je Njegova smrt na križu. Ne le za tistih nekaj prijateljev in somišljenikov, ampak za ves svet in za vse čase! Vključuje tudi nas, pa ne kot brezimno množico, ampak vsakega posebej z njegovim imenom. Prisluhnimo njegovemu povabilu na prve petke in v mesecu juniju. Veliko več bomo prejeli, kot bi sploh mogli dati, saj je Jezusovo Srce vir vsepresegajoče ljubezni do vsakogar izmed nas.

Doslej so ta razmišljanja v glavnem pisali škofje, redovniki in duhovniki, pa izjemoma kak laik. Tokrat smo na seji Odbora Združenja posvečenih slišali predlog, da bi nam o svojih osebnih doživetjih in izkušnjah češčenja Jezusovega in Marijinega Srca spregovorile naše redovnice, redovniki in tudi laiki. V dosedanjih premišljevanjih smo poslušali katoliški nauk ter visoko teologijo in mistiko o Jezusovem Srcu, kakor je zapisano v Svetem pismu, nauku Cerkve in nauku papežev. Ljubezni do Jezusovega Srca smo se učili tudi od apostolov Jezusovega Srca in od naših svetniških prednikov v preteklosti, pa tudi od preprostih vernih ljudi.

Letos pa smo želeli, da teologijo in mistiko o Jezusovem Srcu zamenja pričevanje naših redovnic, redovnikov, duhovnikov in laikov, njihovo osebno izkustvo in odnos do češčenja Jezusovega in Marijinega Srca ter njihov odnos do tega Božjega zaklada. Želeli smo, da nam oni sami spregovorijo o njihovem izkustvu iz otroških let, o njihovem obhajanju prvih petkov in prvih sobot in kako je to vplivalo na njihovo duhovno življenje. Zanimala nas je morebitna posvetitev obema Srcema v njihovi družini in kako je češčenje Src Jezusa in Marije vplivalo na njihovo odločitev za duhovni poklic. Seveda nas je zanimalo tudi, kakšen je njihov odnos do češčenja obeh Src v sedanjem redovnem življenju.

Iskrena zahvala gre vsem, ki so odgovorili na naše vabilo in nam poslali svoje prispevke. Zahvala tudi redovnim predstojnicam in predstojnikom, ki so svoje člane spodbudili k temu hvalevrednemu pisanju in pričevanju osebnega življenja. Naj bodo ta izkustva in izkušnje velik blagoslov vsem, ki bodo to branje vzeli v roke oziroma ga pozorno poslušali v naših cerkvah.

Alojz Snoj, predsednik Združenja posvečenih JMS