O presveto Srce Jezusovo!
O brezmadežno Srce Marijino!
Samo vidva vesta za vse reke čudovitih milosti, ki lijejo iz
vaju na ubogi človeški rod! Prisrčna, neizmerna hvala zanje! Mi, vajini ljubljeni
otroci, jih sprejemamo kot žlahtne vrtnice z vonjem po nebesih, v barvah vseh
kreposti, kot zdravilo in okras …
Odkar pomnim, sta v naši hiši v dnevni sobi viseli podobi
Jezusovega in Marijinega Srca. Pa tudi pri naših sosedih in v mnogih drugih hišah.
Kakšen neizmeren blagoslov za domove sta bili in vedno sta ti sveti podobi!
Naši starši in stara mama so nam večkrat rekli: »Glej, Jezus te gleda! Marija
vidi, da ne ubogaš! Jezus in Marija jokata, ker nagajaš!« … Jezus in Marija na
slikah nimata solz v očeh, zato smo bili glede tega malo nejeverni, da nas pa
gledata, smo se vsi prepričali: kamorkoli smo se v sobi postavili, vsepovsod so
njune oči ‘šle za nami’ ... »Pa res nas gledata,« smo morali priznati. Škoda,
da po modernih domovih skoraj ni več takšnih podob – in otroci ostajajo reveži
brez svetih pogledov …
Naša mama si je v mladosti želela postati redovnica. Po
spletu okoliščin in dogodkov pa se je poročila in z našim atijem sta iz Božjih
rok sprejela sedem Božjih darov, nas sedem otrok. Darovala sta nas Bogu, zlasti
mama, ki je vsakega od nas takoj po rojstvu pokrižala na čelo, usteca in prsi
ter ga izročila Materi Božji. Jezusovemu in njenemu Srcu! Z živo vero in
zaupanjem ... Tem prvim trem križčkom, znamenju posvetitve Bogu in Mariji, se jih
je v našem življenju pridružilo še veliko, brez števila!
Brez dvoma je najlepši sad te posvetitve naša draga
Rozalija, s. Marija Regina. Bog jo je poklical tako močno, da je k sestram
klarisam vstopila še ne polnoletna, z dovoljenjem staršev! Že doma nas je vse
presenečala z veliko in gorečo ljubeznijo do Jezusovega in Marijinega Srca in k
njej spodbujala še druge; tega se je naučila zlasti od naše stare mame – le-ta
je redno opravljala pobožnost prvih petkov in prvih sobot v domači župniji. V
samostanu pa je češčenje do presvetih Src, zlasti do Jezusovega, vedno bolj
poglabljala. Zaradi te njene velike ljubezni je dobila redovno ime s. M. Regina
Jezusovega Srca. Zanjo je bilo to najlepše darilo v življenju!
Sedem let mineva*, odkar je Gospodar življenja vzel k sebi
našega ‘klariškega slavčka’ – po nekajmesečni bolezni in razmeroma kratkem
življenju (42 let). Ljubi Jezus je prišel ponjo prav v mesecu rožniku, mesecu njegovega
Srca. Kralj njenega srca je tako naši s. Regini – Kraljici izkazal še eno pozornost.
Srčno upam, da se že veseli v popolnem sijaju Jezusovega in Marijinega Srca,
najbolj čudovitih Src, ki ju je v življenju tako otroško zaupno ljubila!
Njunemu posebnemu varstvu izročam najinih 25 nečakov in vse
mlade – v trdnem upanju, da bodo ohranili vero in bo med njimi dozorelo še več
redovniških in duhovniških poklicev.
Presveti Srci Jezusa, Marije! V vaju zaupamo, vama se
izročamo, vama se posvečamo. Varujta nas, rešíta nas!
s. M. Mira Senica, klarisa
(*S. M. Regina Jezusovega Srca je odšla k nebeškemu Ženinu
22. junija 2010.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar