Ob stoletnici uvedbe praznika presvetega Srca Jezusovega (1956) je sv. oče Pij XII. izdal okrožnico O češčenju Presvetega Srca Jezusovega (Haurietis aquas in gaudio), v kateri povzema in poglablja vse, kar so doslej o tem predmetu povedali teologi … Ob tej okrožnici živo čutimo, da s češčenjem presvetega Srca Jezusovega stopamo v svetišče osrednjih resnic Božjega razodetja. Nauk o presvetem Srcu Jezusovem je sedaj osvetljen s tako lučjo, da se ni mogoče znebiti vtisa: to je naravnost dopolnilo in poglobitev nauka o skrivnostnem telesu Kristusovem in o sveti liturgiji kot življenjski funkciji tega telesa …
Namen okrožnice Pija XII. o
češčenju presvetega Srca je v prvi vrsti ta, da pokaže, kako globoko je to
češčenje utemeljeno v Božjem razodetju. Zato se ga bo rad oklenil vsak vernik.
Pri češčenju Srca Jezusovega »gre predvsem za Božjo ljubezen« (št. 12), ki je
osnova vsega odrešenja in prevzema vse zveličavno delo Kristusovo. »Rana Srca
Jezusovega, ki jo je prejel Kristus, ko je bil mrtev, je za vsa stoletja živa
slika tiste neizmerne ljubezni, s katero je Bog daroval svojega edinorojenega
Sina v odrešenje, in živa slika tiste ljubezni, s katero je Kristus nas vse
tako silno vzljubil, da je za nas samega sebe kot krvavo žrtev daroval na
Kalvariji« (št. 37).
Pri češčenju Srca Jezusovega
»niso prva in najvažnejša stvar zunanje vaje in tudi ni glavni razlog češčenja
to, da bi si izprosili tistih dobrot, ki jih je Kristus Gospod obljubil v zasebnih
razodetjih« (št. 63). Razne pobožne vaje in molitve so le sredstvo za dosego
namena, ki je: predanost Božji ljubezni, popolna podreditev ljubeči Božji
volji, ki se nam razodeva v simbolu Jezusovega Srca, torej podreditev svoje
lastne volje Božji ljubezni. In tedaj je ta predanost popolna.
O češčenju presvetega Srca
Jezusovega je papež Pavel VI. v apostolskem pismu zapisal: »'Nedoumljivo
Kristusovo bogastvo' je poteklo iz prebodene strani Božjega Odrešenika, ko je,
umirajoč na križu, spravil ves svet z Očetom. Vneto češčenje Presvetega
Kristusovega Srca pa je v teh poslednjih časih pokazalo to bogastvo v taki
jasni luči, da so iz tega češčenja dozoreli razveseljivi sadovi v korist Cerkve
… Predvsem pa želimo, da se Presvetemu Srcu Jezusovemu, čigar najslavnejši dar
je Presveta evharistija, izkaže večje češčenje s prejemanjem tega vzvišenega
zakramenta. Pri evharistični daritvi se namreč daruje in prejema isti
Odrešenik, 'ki vedno živi, da prosi za nas', čigar Srce je bilo prebodeno z
vojakovo sulico in je izlilo val dragocene krvi in vode na človeški rod … Ta
način se nam zdi najbolj primeren, da vsak dan bolj zacveti češčenje Presvetega
Srca.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar