sreda, 28. junij 2017

28. Češčenje Jezusovega Srca v župniji Marije Vnebovzete v Letnici na Kosovu


Na svoja otroška leta hranim lepe spomine. Z mamo sem hodila k sv. maši vsako nedeljo in ob praznikih. V veliki cerkvi, ki jo je zgradil svetniški škof Gnidovec, sem občudovala „Letniško Marijo“, vedno tako svečano oblečeno. Priznam pa, da me je še bolj privlačila prelepa freska nad glavnim oltarjem: Marija razširjenih rok, pod njenimi nogami mesec. Visoko na oboku je bil napis: „Marija je vzeta v nebesa, veselijo se angeli.“ Občudovala sem to podobo, ki jo bom nosila v srcu vse življenje. V cerkvi sta še dva oltarja: na desni je sv. Miklavž, na levi Srce Jezusovo. Pred tem oltarjem so se verniki radi mudili v globoki molitvi. Kako se ne bi, saj je bila vsaka družina posvečena presvetemu Jezusovemu in brezmadežnemu Marijinemu Srcu. V hiši smo imeli križ in njuni podobi z imenom in priimkom družinskega očeta ter datumom posvetitve. Spodaj je bil podpis župnika don Emanuela Krajinovića. Naši župljani so vsako leto na praznik Srca Jezusovega tudi radi poromali peš v Skopje v Makedoniji. Skopska katedrala je namreč posvečena Jezusovemu Srcu.

V naši družini smo vsak večer molili tri rožne vence: Marijinega, nato „zlati rožni venec k Srcu Jezusovemu“ in za rajne. Tako smo vsak dan petdesetkrat prosili: „Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi moje srce po svojem Srcu!“ Te molitve še vedno rada molim. Zadnja leta zlati rožni venec večkrat zamenjam za rožni venec usmiljenja. Vesela in hvaležna sem, da me je Bog poklical k usmiljenkam, saj naš družbeni grb tako pomenljivo predstavlja Srce v plamenih in v njem podobo križanega Jezusa. Obdaja ga geslo: Ljubezen križanega Jezusa nas priganja. Priganja naj nas ljubezen, ki jo prejemamo pri njem in s katero nas vsak dan spremlja, da jo podarjamo naprej, zlasti najbolj potrebnim. Ob tem se trudim živeti Bogu posvečeno življenje kot dar, ki – kot pomenljivo pravijo naše konstitucije (pravila) – „osvobaja moje srce in ga širi po meri Kristusovega Srca“ (prim. K 29a).

Želim, da bi bil Jezus do smrti edini kralj mojega srca, zato rada prepevam drugo kitico znane pesmi Usmiljeni Jezus, ki se v mojem maternem jeziku glasi nekako takole:

V rano svojega Srca me skrij,
da te nikdar ne zapustim.
Razvnemi mi srce, da še bolj ljubim te,
o Jezus, moj Gospod in kralj!

Ni komentarjev:

Objavite komentar