Gospod
me je v svoji previdnosti pripeljal v redovno družino, v kateri je češčenje
Srca Jezusovega zelo zakoreninjeno že od začetka. Naša ustanoviteljica sv.
Angela Merici je že leta 1535 naročila članicam Družbe sv. Uršule, naj se vsaka spove vsaj enkrat na mesec, vsak prvi petek v
mesecu pa naj se vse zberejo v isti cerkvi in tam prejmejo sveto obhajilo.
Uršulinka sv. Marija od Učlovečenja, prva misijonarka v Kanadi, nam je
zapustila molitev, v kateri je navzoč apostolski vidik češčenja Srca
Jezusovega. V svoji apostolski gorečnosti, da bi čim več duš pridobila za Boga,
se po Jezusovem Srcu obrača na Očeta. Zanimivo je, da je ta molitev vključena v
uro molitve pred Najsvetejšim v molitveniku V občestvo združeni (Ljubljana
1957, str. 187), ne da bi bila avtorica omenjena.
Bog mi je dal milost, da sem na pobudo Božjega služabnika
prof. Antona Strleta poglabljala češčenje Srca Jezusovega na dveh ravneh, in sicer v svojem osebnem duhovnem življenju in na
teološki ravni. Prof. Strle me je namreč zelo spodbujal k pisanju o teološkem
pomenu in aktualnosti češčenja Srca Jezusovega, svetopisemski razlagi litanij
Srca Jezusovega in podobno. Želel je, da bi se to češčenje poglabljalo in
širilo med duhovniki, kateheti in verniki. Vzemimo si v tem mesecu, ki je
posvečen Jezusovemu Srcu, vsak dan en vzklik iz litanij, premišljujmo o njem in
ga čez dan ponavljajmo. Predvsem pa poiščimo njegov izvor v Svetem pismu in odkrili
bomo, da se v teh litanijah skriva neizmerno bogastvo Božje besede. Sama se
presvetemu Srcu rada zahvaljujem za vse milosti in večkrat ponavljam: Srce
Jezusovo, iz čigar polnosti vsi prejemamo, milost za milostjo (prim. Jn 1,16).
Obhajilni spev bogoslužja
slovesnega praznika presvetega Jezusovega Srca je vzet iz evangeljskega
odlomka, ki sem ga navedla na začetku: »Kdor
je žejen, naj pride k meni. Naj pije, kdor veruje vame. Sveto pismo pravi:
'Pritekali bodo iz njega studenci žive vode'« (prim. Jn 7,37s). Benedikt
XVI. je v zvezi s tem povedal: »Pijemo … živo vodo Božje Besede, Kristusa. Tako
vernik tudi sam postaja izvir, ki podarja živo vodo izsušeni zemlji zgodovine.
To vidimo v svetnikih. To vidimo v Mariji, ki je kot velika žena vere in ljubezni
postala skozi stoletja izvir vere, ljubezni in življenja. Vsak kristjan … bi
moral iz Kristusa postati studenec, ki prinaša življenje drugim. Mi bi morali
dajati vodo življenja žejnemu svetu. Gospod, zahvaljujemo se ti, da si odprl
svoje srce za nas, da si v svoji smrti in v svojem vstajenju postal vir
življenja. Daj, da bomo osebe, ki živijo iz tvojega izvira, in podeli nam, da bomo
tudi mi mogli biti izvir, zmožni dati temu našemu času vodo življenja ...
Gospod, blagoslovi nas in blagoslovi vse ljudi tega časa, ki so žejni in
iščejo. Amen.«
s. Marija Jasna Kogoj, uršulinka
Ni komentarjev:
Objavite komentar