Sveti Maksim navdušeno razmišlja o učinkih absolutnega in presežnega
Dogodka zgodovine - zmage Božje ljubezni v Kristusovem vstajenju, ki ostaja
trajna resničnost in temelj naše vere:
Kristusovo vstajenje odpira podzemlje. Ti, ki so bili na novo krščeni v
Cerkvi, obnavljajo zemljo. Sveti Duh odpira nebesa. Odprto podzemlje vrača
mrtvece. Obnovljena zemlja poganja vstajajoče. Odprta nebesa sprejemajo v nebo
odhajajoče.
Tudi razbojnik stopa v raj. Telesa svetih gredo v sveto mesto. Mrtvi se
vračajo med žive. Vse prvine se v moči Kristusovega vstajenja dvigajo na višjo
stopnjo. Vsi, ki so bili zaprti pred peklom, so na poti v raj. Zemlja pošilja v
nebesa vse, ki so počivali v njenem naročju. Nebesa postavljajo pred Gospoda
vse, ki prihajajo. V moči enega in istega Gospodovega trpljenja se duša dviga
iz brezna, se osvobaja zemlje in dobi mesto v nebesih.
Kristusovo vstajenje namreč prinaša življenje mrtvim, odpuščanje grešnikom
in slavo svetnikom. Zato prerok David vabi vse stvari, naj se veselijo
Kristusovega vstajenja, zakaj to je dan, ki ga je Gospod naredil, veselimo in
radujmo se!
Kristusova luč je dan brez noči, dan, ki nikoli ne mine. A da je ta dan
Kristus, nam pove apostol: Noč se je pomaknila in dan se je
približal. Pravi: pomaknila se je, torej je ne bo več. S tem ti
hoče dati razumeti: Ko te Kristus razsvetljuje s svojo lučjo, moraš odgnati od
sebe vso hudičevo temo in pretrgati umazano verigo greha. Z novo svetlobo je
treba za vselej prepoditi nekdanje temine in zadušiti v sebi delovanje zla.
Ta dan je sam Sin, na katerega Oče, ki je dan brez začetka, razsipa vso
skrivnost svojega božanstva. Še več, pravim, on sam je tisti dan, ki je govoril
po Salomonu: Naredil sem, da je na nebu vzšla luč, ki ne bo nikoli
ugasnila. Kakor torej za tem nebesnim dnevom nikakor ne nastopi noč, tako
tudi tema greha ne pride za Kristusovo pravičnostjo. Kajti nebeški dan sveti,
se blešči in žari na veke in noben mrak ga ne more zatemniti. Isto moremo reči
o Kristusovi luči, ki neprestano gori, plameni in se blesti, in je nobena
temina grehov in zla ne more zadušiti. Prav je zapisal evangelist Janez: Luč
sveti v temi in tema je ni zadušila.
Zato, bratje, se moramo vsi veseliti tega prazničnega dneva! Nihče naj se
ne odteguje skupnemu veselju zaradi grehov, ki mu še obtežujejo vest. Nihče naj
ne opušča skupne molitve zaradi zlih dejanj, ki ga še težijo. Danes naj nihče
ne obupuje nad odpuščanjem, pa naj bo še tako velik grešnik. Saj imamo ne
majhen dokaz: če je razbojnik zaslužil priti v raj, kako naj bi ne dobil
odpuščanja kristjan?!
[1] Sv. Maksim Turinski (+ ok. 420),
škof, pisec vrste govorov, polnih ognja za vero in duhovni napredek – Iz
govorov sv. Maksima Turinskega, škofa (53. govor, 1–2, 4)
Ni komentarjev:
Objavite komentar