Središče kristjanovega življenja je Jezus Kristus. O njem pričuje Sveto
pismo, zlasti evangeliji in ostali spisi Nove zaveze. Tu ga spoznavamo v
njegovih besedah in v zgledu njegovega življenja. Središče pa je Kristusov tihi
pouk s križa, na katerem je zmagal: treba je nanj gledati s srcem, da ga
razumemo. Sveti Tomaž Akvinski, eden največjih teologov Cerkve, je črpal svoj
navdih iz pogleda na Križanega. Takole nas nagovarja:
Ali je Božji Sin moral za nas trpeti? Da. Njegovo trpljenje je bilo
potrebno z dveh vidikov: kot zdravilo zoper greh in kot zgled za ravnanje.
Kristusovo trpljenje je bilo predvsem zdravilno. V njem je naše zdravilo zoper
vse zlo, v katerem se znajdemo zaradi svojih grehov.
Prav tako koristen je njegov zgled. V Kristusovem trpljenju je namreč moč
za usmeritev vsega našega življenja. Kdor hoče popolno živeti, naj zaničuje,
kar je zaničeval Kristus na križu, in želi, kar je on želel. Križ je pot do
vseh kreposti.
Če iščeš ljubezen, se spomni: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da
kdo za svoje prijatelje da svoje življenje. Tako je ravnal Kristus na križu. Če
je torej on dal svoje življenje za nas, ne sme biti tudi nam nobena žrtev zanj
prevelika.
Kdor išče zgled potrpežljivosti, bo odličnega našel na križu.
Potrpežljivost je velika v dveh primerih: če kdo prenaša velika nasprotovanja,
kadar se jim ne more izogniti, ali pa če se tem ne izogne, čeprav bi se jim
mogel.
Zgled obojne potrpežljivosti nam je dal Kristus na križu. Kajti ko je
trpel, ni pretil. V smrt so ga peljali kakor jagnje in ni odprl ust. Velika je
torej Kristusova potrpežljivost na križu: Vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka
in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa. Ta je namesto veselja,
ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ.
Če iščeš zgled ponižnosti, glej Križanega: Bog je hotel biti sojen pod
Poncijem Pilatom in umreti.
Če iščeš zgled pokorščine, hodi za njim, ki se je pokoril Očetu do smrti:
Kakor je namreč po nepokorščini enega človeka (namreč Adama) množica postala
grešna, tako bo tudi po pokorščini enega množica postala pravična.
Če hočeš najti pravi odnos do zemeljskih stvari, hodi za njim, ki je kralj
kraljev in Gospod gospodov, v katerem so skriti vsi zakladi modrosti in
vednosti. Na križu je nag, zasmehovan, opljuvan, pretepen, s trnjem kronan,
napojen s kisom in žolčem.
Ne navezuj torej svojega srca na oblačila in bogastvo, kajti razdelili so
si moja oblačila; ne na časti, ker je skusil sramotenje in udarce; ne na
dostojanstva, kajti spletli so krono iz trnja in mi jo dali na glavo, ne na
ugodja, ker so me v moji žeji napajali s kisom.
[1] Sv. Tomaž Akvinski (ok. 1225–1274), učenec sv. Alberta
Velikega, najodličnejši zastopnik sholastične filozofije, veliki učitelj
teologije – Iz spisov sv. Tomaža Akvinskega, duhovnika (VI., O veri)
Ni komentarjev:
Objavite komentar