Kristus nas vabi, vabi da v veri in v moči zakramenta svetega krsta povsem
zapustimo svojo posvetno izgubljenost, se potopimo v velikonočni Dogodek
njegove smrti in vstajenja, da v njem kot kristjani začnemo popolnoma novo,
Kristusovo življenje. Sv. Bazilij Veliki nam takole približa to dogajanje:
Odrešilni božji načrt kliče človeka iz stanja, v katero je padel z grehom,
ga dviga v domačnost z Bogom in osvobaja odtujenosti, v katero je zabredel s
svojo nepokorščino. Odrešenikov prihod na svet, njegovo življenje, popisano v
evangeliju, njegovo trpljenje, križ, pokop, vstajenje, vse to je dano zato, da
bi odrešeni človek s posnemanjem Kristusa prejel nazaj prvotno sinovstvo božjih
otrok.
Posnemanje Kristusa je torej nujno za izpopolnitev človeka. Vendar ne gre
pri tem le za posnemanje Jezusovega življenjskega zgleda krotkosti, ponižnosti
in potrpežljivosti, temveč tudi za posnemanje njegove smrti. Apostol Pavel,
Kristusov posnemovalec, namreč pravi: Postajam mu podoben v njegovi smrti,
če bi kako prišel do vstajenja od mrtvih.
Kako neki mu pa postanemo podobni v smrti? Če smo z njim pokopani s krstom:
kako se izvrši ta pokop in kakšno korist imamo od tega? Najprej je treba
prekiniti z dosedanjim načinom življenja. Tega pa nihče ne more doseči, če se
po Gospodovih besedah znova ne rodi. Kot že sam izraz pove, je prerojenje
začetek novega življenja. Preden začneš živeti drugo življenje, moraš prekiniti
s prejšnjim življenjem. Na tekališču je za tiste, ki pridejo do cilja,
določeno, da se malo ustavijo in počivajo, preden začno z novim tekmovanjem.
Tako je potrebno tudi pri spremembi življenja, da nastopi smrt, ki konča eno
življenje in začne drugo.
Kako moremo umreti, to se pravi, iti v kraljestvo mrtvih? Posnemati moramo
Kristusov pokop s krstom. Tisti, ki se dajo krstiti, nekako pokopljejo svoja
telesa v vodi. Krst na skrivnosten način pomeni odložitev del mesa, kakor pravi
apostol: Bili ste obrezani z obrezo, ki je ne izvrše roke, tako da
ste slekli meseno telo, z obrezo Kristusovo, ko ste bili z njim v krstu pokopani.
Krst pravzaprav očisti dušo nesnage, ki izvira iz posvetnega mišljenja, da se
izpolnijo besede: Umiješ me in bolj kot sneg bom bel. Zato
poznamo le en sam odrešilni krst, kajti Kristus je le enkrat umrl za rešenje
sveta in enkrat vstal od mrtvih. Tega obojega podoba je krst.
[1] Sv. Bazilij Veliki (330–379), škof v Cezareji v Mali
Aziji, eden velikih vzhodnih cerkvenih očetov, oče vzhodnega meništva – Iz
knjige O Svetem Duhu sv. Bazilija Velikega, škofa (15, 35)
Ni komentarjev:
Objavite komentar