Do papeža sv. Pija X. so otroci šli k prvemu svetemu obhajilu okrog 12. leta starosti. Papež Pij X. je uzakonil pogostno sveto obhajilo. Otrokom je dovolil, da gredo k svetemu obhajilu, ko znajo razlikovati Evharistijo od navadnega kruha (to je okrog sedmega leta) in so zadostno poučeni o glavnih verskih resnicah. Ker današnje okolje ni več krščansko in veliko družin ne živi po veri, je starost prejemnikov prvega svetega obhajila zopet višja.
V življenjepisih nekaterih svetnikov beremo, kako velik vtis je nanje napravilo prvo sveto obhajilo. Gotovo je to poseben Božji dar. Bog je imel z njimi posebne načrte, ki so jih z njegovo pomočjo tudi izpeljali. Zato je bila potrebna poglobljena povezanost z Jezusom v sveti Evharistiji, ki se je začela že s prvim svetim obhajilom. Veljajo Jezusove besede: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem« (Jn 6,57). »Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti« (Jn 15,5).
Arški župnik sv Janez Marija Vianney je bil pri prvem svetem obhajilu leta 1799 pri trinajstih letih. Obred je bil v neki zasebni sobi, na skrivaj, ko je Jezusa prvikrat prejelo še petnajst drugih otrok. Bilo je v času po francoski revoluciji, ko so Cerkev preganjali. Na prvo obhajilo sta Janeza pripravljali dve redovnici, ki so ju pregnali iz samostana. Duhovnik je bil v strahu, da jih ne odkrijejo republikanski agenti, zato je preskrbel, da je bil pred oknom sobe velik voz sena. »Janez je bil tako srečen, da kar ni hotel iz sobe,« je povedala njegova sestra. Dolgo se je zahvaljeval za dar prvega svetega obhajila. Sam je pozneje pogosto ponavljal: »O, kako čudovit dan je bil dan mojega prvega obhajila! Kako ganljive spodbude nam je dal dobri gospod Groboz! To je najlepši dan mojega življenja. Nikoli ga ne bom pozabil.«
Slovenska mistikinja Magdalena Gornik se je na prvo obhajilo zelo skrbno pripravljala. Dvanajstletna je leta 1847 pristopila h Gospodovi mizi. Pri verouku pred prvim svetim obhajilom je pokazala izredno razumevanje in znanje. Prejem Jezusa v svetem obhajilu jo je tako prevzel, da je komaj prišla od obhajilne mize na svoj prostor. Tu je padla na kolena in četrt ure nepremično gledala podobo Matere Božje v oltarju. Z oltarja je zaslišala glas: »Nikomur ne povej, kar se ti je bilo zgodilo!« Mislila je, da ta glas slišijo tudi druge deklice, a je dobila odgovor: »Ne, one ne slišijo tega glasu, ampak ti sama. Jaz sem tisti, ki si ga pravkar zaužila.« Dolgo ni tega doživetja nikomur povedala. Od tega časa naprej je bila tako tesno združena z Jezusom, da se ji je zdelo nemogoče živeti brez te velike ljubezni do njega.
Evharistično Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar