Vrednost mašne daritve in zlasti njeno povezanost s Kristusovo daritvijo na križu je zelo močno doživljal sveti pater Pij iz Pietrelcine. K temu so pripomogle tudi njegove rane – stigme – na rokah in nogah ter na prsih. Njegova mašna daritev je trajala uro in četrt in je bila zanj središče vsakega dneva. Na to daritev se je z vso ljubeznijo pripravljal in iz nje je živel ves dan. Po njej je najbolj hrepenel, saj je pri vsaki maši dosegel vrhunec združenja z Bogom. To je želel tudi vernikom, ki so vsak dan v velikem številu obkrožali njegov oltar. Njegov zgled jih je spodbujal, da so zbrano in pobožno sodelovali. Vztrajali so kot zamaknjeni. Še nikoli niso videli duhovnika, ki bi tako pobožno maševal.
Očividec poroča: »Bila je to živa maša, drhteča od bolečin in ljubezni, ovita v skrivnostnost in tako prisrčna, ker je p. Pij odkrival v njej globine skrivnosti s svojo krvjo, s svojimi solzami, s svojim načinom molitve, s trpečimi potezami na obrazu.
Miren in nepremičen pogled, nenavadne kretnje rok, skoraj neopazni telesni gibi, težak glas, počasni in boleči pokleki, močno udarjanje na prsi pri 'moja krivda' in pri besedah: 'Gospod, nisem vreden', skrivnostni odrazi na obrazu, solze, toliko solz! Kdo bi mogel pozabiti na vse to pri maši p. Pija?
Križani Jezus in p. Pij z ranami sta pri maši ustvarjala pretresljivo edinost. Obnavljala se je kalvarijska žrtev brez razdvojenosti: isti Jezus se je daroval na križu in v p. Piju!
Zlasti se je opazilo to v trenutku spremenjenja, ko so se iz p. Pija boleče trgale posvetilne besede, ker zaradi globokega doživetja ni mogel tekoče izgovarjati: 'To je moje telo … To je kelih moje krvi …'
Te besede je bilo slišati kot udarce kladiva na žeblje, ki so prebadali roke in noge Jezusu.
Ko je držal v rokah posvečeno hostijo in jo pokazal ljudem, je njegov obraz žarel in odseval njegovo notranjo povezanost in srčno ljubezen do Gospoda.«
Med mašno daritvijo je p. Pij sodeloval pri Jezusovem križanju in ga je ponovno doživljal. To lahko spoznamo tudi iz odgovora, ki ga je dal neki svoji duhovni hčerki. Ta ga je vprašala, kako more celo mašo nepretrgoma stati na ranjenih nogah. P. Pij ji je odgovoril: »Draga hčerka, med mašo jaz na nogah ne stojim, ampak visim.« Med mašno daritvijo je svetnik z Jezusom visel pribit na križ.
Kako je doživljal mašno daritev, razodevajo tudi njegove besede: »Getsemani, Kalvarija in oltar, to so trije kraji, od katerih je poslednji vsota prvega in drugega. To so trije kraji, toda tu najdete samo enega.« Svetnik je na oltarju in ob njem doživljal Oljsko goro in Kalvarijo.
Evharistično Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar