Jezus je v svojem evharističnem govoru, ki ga je zapisal evangelist Janez, oznanjal: »Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan« (Jn 6,53-54). Čudovita je misel, da se z vsakim svetim obhajilom v nas začenja tisto večno življenje, ki ga bomo imeli v nebesih pri Bogu.
Poglejmo nekaj misli sv. Janeza Vianneya, ki sveto obhajilo povezujejo z večnim življenjem:
»Na sodni dan bomo videli, kako Gospodovo meso sije skoz poveličano telo tistih, ki so ga vredno prejemali na zemlji – kakor vidimo sijati zlato v bakru ali srebro v svincu.
Če bi nam kdo rekel, potem ko smo bili pri obhajilu: 'Kaj nesete na svoj dom?' bi mu lahko odgovorili: 'Nesem nebesa.' Neki svetnik je rekel, da smo nosilci Boga. To je čisto res, vendar nimamo dovolj vere. Ne doumemo svojega dostojanstva. Ko odidemo od svete mize, smo tako srečni, kakor bi bili trije modri, če bi bili mogli vzeti s seboj Dete Jezusa.«
»Duša, ki pogosto in vredno prejema Boga, bo lepa v večnosti! Telo našega Gospoda bo sijalo skoz naše telo, njegova sveta kri skoz našo kri. Naša duša bo združena z dušo našega Gospoda vso večnost. Tam bo uživala čisto in popolno srečo. Ko duša kristjana, ki je prejel našega Gospoda, pride v nebesa, poveča veselje v nebesih. Angeli in Kraljica angelov pridejo k njej, ker prepoznajo Božjega Sina v tej duši. Tedaj je ta duša poplačana za vse trpljenje in žrtve, ki jih je prestala v življenju.«
»Kako srečni so ljudje, ki ob smrti prejmejo sveto obhajilo! Ob posebni sodbi, ki nastopi takoj po smrti, vidi Bog Oče svojega Sina v njih; ne more jih obsoditi na pekel. Vidite, kako pametno je prejeti poslednje zakramente.«
Jezus je zagotovil sv. Favstini: »Vsako sveto obhajilo te vedno bolj usposablja za večno združenje z Bogom.«
Zelo pomembno je, da se naše združenje z Jezusom ne preneha. To se bo zgodilo, če v svojem življenju ne bomo storili nobenega smrtnega greha. V nas je Božje življenje, ki je kakor goreč plamen. Stalno moramo nanj nalagati gorivo. Sv. Janez Vianney je oznanjal: »Kadar imamo ljubega Boga v srcu, moramo biti zelo goreči. Srce emavških učencev je bilo goreče že, ko sta ga samo slišala. Potem ko prejmete našega Gospoda, čutite, kako se vaša duša očiščena koplje v Božji ljubezni.«
Arški župnik je dal primero: »Vzemite posodo, polno tekočine, in jo dobro zamašite; tekočino boste ohranili, dokler boste hoteli. Prav tako bi, če bi dobro varovali našega Gospoda v notranji zbranosti po obhajilu, dolgo čutili ta použivajoči ogenj, ki bi vašemu srcu navdihoval nagnjenje k dobremu in odpor do slabega.«
Evharistično Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar