Svetniki so najbolj prodrli v globino svete Evharistije, zato so tudi najbolj doumeli pomen priprave na mašno daritev. Sv. Janez Vianney je učil: »Vedno bi si morali vzeti vsaj četrt ure, da bi se dobro pripravili na spremljanje maše. Morali bi se izničiti pred Bogom po zgledu njegovega globokega izničenja v zakramentu Evharistije in si izprašati vest, kajti če naj bomo dobro pri maši, moramo biti v stanju milosti.«
Drugič je svetnik poučeval: »Ko stopite v cerkev in pomočite prst v blagoslovljeno vodo, ko nosite roko k čelu, da se pokrižate, poglejte tabernakelj: naš Gospod Jezus Kristus vratca malo odpre, da vas blagoslovi. Ko bi imeli angelske oči in bi videli našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je navzoč na tem oltarju in nas gleda, kako bi ga ljubili! Ne bi se hoteli več ločiti od njega; vedno bi hoteli ostati pri njegovih nogah. To bi bil predokus nebes; vse drugo bi nam postalo dolgočasno. Toda – manjka nam vere! Smo ubogi slepci; meglo imamo pred očmi. Samo vera bi mogla razgnati to meglo.«
Na sveto mašo se je skrbno pripravljal sv. Leopold Mandić. Neki sošolec je o njem povedal: »Kot mašnik je vse življenje uporabljal vzdihljaj: 'Pomni, da si danes zjutraj maševal in da boš tudi jutri opravil sveto mašo.' Da bi maševal s čistim srcem, se je spovedal vsak večer. Večerjal je skromno, da bi imel lahko spanje ter da bi tako zjutraj svež in pripravljen obhajal veliko skrivnost. Vstajal je prej kot drugi in porabil celo uro, da se je v molitvi in premišljevanju poglabljal v skrivnost svete maše.«
Sv. pater Pij iz Pietrelcine se je na mašno daritev pripravljal že v srcu noči. V samostanski kroniki beremo: »P. Pij vstaja okoli ene ure ponoči, se pripravlja na mašo, pride deset minut pred četrto uro v zakristijo … Ko pride trenutek, da pristopi k oltarju, ne more več vzdržati.«
To je edinstven dogodek na svetu in v zgodovini Cerkve, da stigmatik, ki torej nosi rane kot Jezus na križu, daruje sv. mašo pred veliko množico ljudi. Mislijo, da je bilo pri mašah patra Pija okoli dvajset milijonov ljudi.
Za dobro pripravo na sveto daritev je treba priti v cerkev vsaj nekoliko pred začetkom mašne daritve. Da bo naše srce pripravljeno na daritev, se mora odtrgati od vseh nepravilnih navezanosti in se povezati z Bogom. Potrebno je hrepenenje po Božji bližini, po tesnejši povezanosti z Bogom. Šele takrat na popoln način sodelujemo z mašno daritvijo, če pri njej prejmemo duhovno hrano z mize Božje besede in evharističnega kruha. Kdor hoče pri mašni daritvi dobro sodelovati, bo že doma pogledal, kakšna berila bodo pri njej. V cerkvenih namiznih koledarjih so za vsak dan s kraticami napisana svetopisemska berila, zato jih lahko poiščemo v Svetem pismu.
Evharistično Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar