ponedeljek, 13. junij 2022

13. Strle kot dušni pastir

Božji služabnik Anton Strle je bil tudi vnet dušni pastir. Prva leta duhovništva je bil v prvi vrstivzgojitelj kot študijski prefekt v Marijanišču in nato kot profesor verouka v Novem mestu. Tako je šele po drugi svetovni vojni začel neposredno delovati na župniji. Najprej je bil pomožni kaplan v župniji Ljubljana Sv. Peter, nato pa kaplan in stolni vikar v ljubljanski stolnici. Po prestanem petletnem zaporu je leta 1952 prišel v župnijo Planina pri Rakeku, kjer je deloval dobrih šest let in pol. Velik poudarek je dajal prvim petkom. V oznanilih je vztrajno vabil k spovedi in maši ter k opravljanju prvih petkov. Leta 1959 ga je škof Vovk določil za Ljubljano, da bi mu bila prihranjena vsakotedenska pot na predavanja, ki jih je imel na teološki fakulteti. Nekaj mesecev po prihodu v Ljubljano je bil določen, da ob koncu tedna skrbi za manjšo župnijo Javor. Že po dobrem mesecu skrbi za to župnijo je imel prvo obhajilo za otroke. Ob tej priliki je 2. avgusta 1959 povabil prvoobhajance: »Na prvi petek bo maša ob 8, da bodo lahko prišli prav vsi letošnji prvoobhajanci, ki se bodo posvetili presvetemu Srcu Jezusovemu. Tudi otroci čim več vabljeni in, kolikor morete, tudi odrasli.«Mesec pozneje pa beremo glede prvega petka: »V petek eno uro pred sv. mašo spoved za žene in dekleta. V nedeljo, ki je prva v mesecu, imajo spoved eno uro pred sv. mašo samo možje in fantje.«

Po enem letu ga je škof določil za Dravlje, kamor je prav tako hodil maševat in spovedovat eno leto. Sledila so tri leta dušnopastirskega dela ob koncu tedna v župniji Preska. Povsod je bil isti ritem. Redno je prišel v soboto in je na župniji prespal. Za prve petke pa je prišel že dan prej. Otroke, žene in dekleta je spovedal ob tej priliki na petek in soboto. Možje pa so bili povabljeni na prvo nedeljo v mesecu, ki je bila moška nedelja. Tako sta bila Srcu Jezusovemu vsak mesec posvečena na poseben način dva dneva, in sicer prvi petek in prva nedelja v mesecu.

Ko se je poslavljal od župljanov v župniji Javor, je pri poslovilni maši svojo pridigo takole končal: »Kličem vam: Ne dajte se nikoli zapeljati Bogu odtujenemu svetu, ki bi vas pogubil. Stojte trdno v veri, oklepajte se Kristusa in Matere božje, črpajte pogosto iz presvete evharistije. … Stojte trdno in neomahljivo ob Kristusu in Mariji, obnavljajte zlasti na Gospodov dan, na nedeljo, svojo zvestobo in vdanost Bogu. Boj je kratek, včasih bo silen, a zmaga je gotova. Pozabite name, a na Boga ne pozabite, da se bomo videli nekoč na desnici Kristusa, zveličarja in kralja sveta. Videli in se neizrekljivo veselili v neminljivi radosti večne nedelje, večnega praznovanja Kristusovega in našega zmagoslavja.«

Sveto Srce Jezusovo,

usmili se nas.

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar