Božji služabnik Anton Strle je imel izrazit čut za vzgojo in poučevanje mladih. Že kot gimnazijec je inštruiral nekatere dijake. Še pred posvečenjem za duhovnika so ga predstojniki določili za študijskega prefekta v Marijanišču za učiteljiščnike, leto po posvečenju pa za gimnazijce. V Novem mestu je bil v šolskem letu 1944–45 profesor verouka za vse razrede gimnazije, po vojni je v Ljubljani na osnovni šoli Ledina prav tako poučeval verouk.
Cela vrsta teoloških profesorjev je po vojni zbežala v tujino. Tako se je kazala vedno večja potreba po novih učnih močeh. K znanstvenemu študiju in pisanju člankov je Strleta spodbudil profesor Franc Ksaver Lukman. On je profesorski zbor tudi prvi opozoril, da bi bil Strle primeren za profesorja na teološki fakulteti. Ker pa se je tedanja oblast vmešavala v namestitve, je to mogel postati šele po vztrajnem prizadevanju škofa Antona Vovka. Dogmatiko je začel predavati v akademskem letu 1956/57. Nasledil je globoko pobožnega in zelo učenega profesorja Lukmana. Od njega je prevzel predavanja o kristologiji in soteriologiji ter o zakramentih. Sprva se je naslonil na skripta svojega predhodnika, nato pa leta 1962 izdal samostojna skripta Kristologija in soteriologija v dveh delih. V teh skriptih je posvetil tudi posebno poglavje pobožnosti k presvetemu Srcu Jezusovemu. Svoje razmišljanje o Srcu Jezusovem je povzel v stavek: »Pobožnost k presvetemu Srcu Jezusovemu je odlična oblika češčenja Kristusove človeške narave in hkrati povzetek celotne krščanske vernosti« (1962, I, 180). Malo naprej pa: »V Jezusovem Srcu se človek nauči realizma greha in še bolj realizma odrešenja« (n. d., 192). Češčenje Srca Jezusovega prikaže kot odgovor na izgubo čuta za greh in izgubo čuta za odrešenje. Svoje razmišljanje končuje z mislijo: »Če ta pobožnost marsikje danes doživlja krizo, je to lahko zaradi krize duhovnega življenja sploh, zato, ker ni več globokega nadnaravnega duha.« (n. d. I, 193).
Ob neki priliki je Strle dejal študentom teologije: »To sem napisal, da bi imeli snov za pridige.«
Sveto Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar